Pojdi na vsebino

Primorska narečna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Primorska narečna skupina v oranžnem

Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško, na severu z italijansko državno mejo, na zahudu z Rezijo, na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino.

O narečni skupini

[uredi | uredi kodo]

Primorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja, ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.

Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino, zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.

Na zahodu, v Beneški Sloveniji, in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje. Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje, saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov.

Besedišče

[uredi | uredi kodo]
Nekaj primerov jezikovnih posebnosti
Primorsko Knjižno
bakalá posušena riba trska; polenovka
barúfa prepir, zdraha
botéga manjša trgovina
brájda vinograd (v Goriških brdih)
bránda zložljiva železna postelja
bríškola italijanska igra s kartami
búbec doraščajoča oseba moškega spola; fant
cukéta mlada, nedorasla jedilna buča; bučka
čòk štor
čúpa preprost ribiški čoln iz enega debla
damižána velika opletena trebušasta steklenica; pletenka
drobílj drobir
fakín nosač, težak
golžún golša (pri perutnini)
jálov nezabeljen
júsar upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega
koló síra hlebec sira
koriándol konfet
korjêra avtobus
koromáč komarček
kozíti se glasno jeziti se, razburjati se
križáda križpot, križpotje
kúhnja (kuhana) hrana za prašiče
kvartín četrt litra, četrtinka
mándrija kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom
močílo mlaka, luža
mólo pomol
morják veter, ki piha z morja na kopno
múš osel
njúriti godrnjati, renčati
nóna in nóno babica in ded
novíc in novíca ženin in nevesta
núna / núnca starejša znana ženska; teta; botra
núnc starejši znan moški; stric; boter; duhovnik
obéla zabela
obelíti zabeliti
odmánjkati izostati, manjkati
ozébek ozeblina
panín sendvič
pášta jed iz testenin; testenine
paštašúta jed iz testenin in preliva; kuhane testenine
pášten terasa, terasast svet, zasajen s trto
patakón velik bakren kovanec
pêjca jama, votlina
penčáti olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati
píščule kratke ozke ribiške hlače
plenír jerbas
pobrcávati grdo, neprimerno ravnati s kom
podlóžek otrok, nezrel človek
pópa zadnji del ladje, čolna; krma
poríti poruvati
pórt pristanišče
praščár klavec prašičev; kdor oskrbuje, prodaja prašiče
púpa dekle
rêj ruj
káčja róža (divja) potonika
sípek sipek pesek, mivka
síršče koruzna slama
skržák škržat
smúliti se dobrikati se, smukati se
sráčja nôga morska taca
šártka vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
ščína trščica
ščínka frnikola
ščúrek temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
škartôc (papirnata) vrečka
škólj večja skala, ki gleda iz morja ali iz zemlje; majhen skalnat otok v morju
škómber skuša
štáncar kamnoseki, klesarji
štríga čarovnica
tantáva skušnjava
tečájnik tečaj, nasadilo
tenkljáti pritrkavati, potrkavati
têr zvonik
teránovka trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk
tonêra ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka
tórklja priprava za stiskanje olja iz oliv; prostor s tako pripravo
túblja tuberoza
tunára / tunêra čoln za lovljenje tunov; tonera
ukupíti kupiti
ustrúpati skrhati
vábljenica poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik
váhti praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti
vénge veriga za kotel nad ognjiščem
vrzéla odprtina za prehod v živi meji, ograji
zaníčev zanič, brez moči
zaskózibóg zaboga, za božjo voljo
zástava pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje
zóbrna dlesen

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]