Primorska narečna skupina
Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško, na severu z italijansko državno mejo, na zahudou z Rezijo, na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino.
O narečni skupini[uredi | uredi kodo]
Primorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja, ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.
Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino, zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.
Na zahodu, v Beneški Sloveniji, in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje. Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje, saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov.
Besedišče[uredi | uredi kodo]
| Primorsko | Knjižno |
|---|---|
| bakalá | posušena riba trska; polenovka |
| barúfa | prepir, zdraha |
| botéga | manjša trgovina |
| bránda | zložljiva železna postelja |
| bríškola | italijanska igra s kartami |
| búbec | doraščajoča oseba moškega spola; fant |
| cukéta | mlada, nedorasla jedilna buča; bučka |
| čúpa | preprost ribiški čoln iz enega debla |
| damižána | velika opletena trebušasta steklenica; pletenka |
| fakín | nosač, težak |
| korjêra | avtobus |
| kvartín | četrt litra, četrtinka |
| mándrija | kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom |
| obelíti | zabeliti |
| panín | sendvič |
| púpa | dekle |
| ščínka | frnikola |
| škartôc | (papirnata) vrečka |
| váhti | praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti |
| vrzéla | odprtina za prehod v živi meji, ograji |