Dolenjska narečna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Narečja slovenskega jezika

Dolenjska narečna skupina (dolenjščina[1]) je skupina tesno povezanih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo na področju osrednje Dolenjske in vzhodne Notranjske. Na področju zgodovinske Dolenjske sta ob slovenskem jeziku sicer dolga stoletja živela tudi jezik Kočevskih Nemcev (na območju okoli Kočevja) in različni južnoslovanski govori srbskih beguncev pred Turki, Uskokov (v Beli Krajini). Po izgonu Kočevarjev ob koncu 2. svetovne vojne so se na Kočevskem ob preostalih staroselcih naselili tudi priseljenci iz drugih delov Slovenije in ostalih republik bivše Jugoslavije, zato je današnje kočevsko podnarečje izrazito mešano. Govor južnoslovanskih Uskokov pa je skozi stoletja pustil neizbrisne sledi v današnjem belokranjskem narečju.

Posamezna narečja in podnarečja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.
  2. 2,0 2,1 Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 42.
  3. 3,0 3,1 Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 203.
  4. Horvat, Sonja. 1994. "Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora." Slavistična revija 42: 305–312, p. 305.