Pridnestrska republika

Pridnestrska moldavska republika Република Молдовеняскэ Нистрянэ (mld.) Приднестровская Молдавская Республика (rus.) Придністровська Молдавська Республіка (ukr.)
Zastavi Grb
Himna: Slavimo te, Pridnestrje
Pridnestrska republika v okviru Moldavije
Glavno mesto	Tiraspol 46°50′N, 29°37′E
Uradni jeziki	ruščina, moldavščina, ukrajinščina
Vlada	polpredsedniška republika
• predsednik:	Vadim Krasnoselski
• predsednik vlade:	Aleksander Martinov
de facto neodvisnost
• deklaracija neodvisnosti	2. september 1990
• pridnestrska vojna	2. marec-21. julij 1992
Površina
• skupaj	4.163 km2 (115.)
• voda (%)	2,35
Prebivalstvo
• ocena 2018	469.000
• popis 2015	475.665
• gostota	133/km2
Valuta	pridnestrski rubelj1 (PRB)
Časovni pas	UTC +2 (EET)
• poletni	UTC +3 (EEST)
Klicna koda	373
Internetni TLD	brez domene2
V krajih pod nadzorom Moldavije in v varnostni coni je veljaven moldavski lev. Uporabljata se domeni .ru in .md.

Pridnestrska moldavska republika (romunsko Republica Moldovenească Nistreană, rusko Приднестровская Молдавская Республика, ukrajinsko Придністровська Молдавська Республіка, pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije. Sicer mednarodno nikjer priznana država in kot taka de jure del Moldavije, ima republika de facto neodvisnost in deluje kot država: organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po odcepitvi sprejele ustavo, zastavo, državno himno in grb; njeni simboli so prevzeti od nekdanje sovjetske republike Moldavije. Glavno mesto je Tiraspol.

Pridnestrska republika leži pretežno na ozemlju med reko Dnester in ukrajinsko mejo, znanem kot Pridnestrje (Transnistrija), pod njenim nadzorom pa je tudi mesto Bender/Tighina z okoliškimi naselji na nasprotnem bregu Dnestra. Po drugi strani moldavsko oblast priznava nekaj občin na levem bregu Dnestra, severno in južno od mesta Dubăsari.

Po razpadu Sovjetske zveze je republika ob podpori Rusije razglasila neodvisnost, ki je marca 1992 vodila v pridnestrsko vojno z Moldavijo, naposled je bila končana z razglasitvijo premirja julija 1992. Del dogovora je bila ustanovitev tristranske Komisije skupnega nadzora, ki vzdržuje stabilnost v demilitariziranem tamponskem pasu v 20 krajih na obeh bregovih reke. V kasnejšem času je veljalo neprekinjeno premirje, a je politični položaj regije še nerešen, v praksi pa je ta neodvisna. Moldavska vlada območje imenuje »Upravno-ozemeljske enote levega brega Dnestra« (Unitățile Administrativ-Teritoriale din stînga Nistrului).

Republika je večkrat primerjana z drugimi območji zamrznjenega konflikta, ki so se razvila iz procesa razpada in osamosvajanja nekdanjih sovjetskih republik: Gorski Karabah, Abhazija in Južna Osetija.

Zgodovina

Vojna v Pridnestrju

Vojna v Pridnestrju je sledila oboroženim spopadom v omejenem obsegu, ki so izbruhnili med pridnestrskimi separatisti in Moldavijo že novembra 1990 v Dubăsariju. Prostovoljci, vključno s kozaki, so prišli iz Rusije, da bi pomagali separatistični strani. Sredi aprila 1992 je Moldavija v skladu s sporazumi o delitvi vojaške opreme nekdanje Sovjetske zveze, sklenjenih med nekdanjimi 15 republikami v prejšnjih mesecih, ustanovila svoje ministrstvo za obrambo. Po odloku o ustanovitvi naj bi večino vojaške opreme 14. gardijske armade obdržala Moldavija. Od 2. marca 1992 je potekala usklajena vojaška akcija med Moldavijo in Pridnestrjem. Boji so se stopnjevali v začetku leta 1992. Nekdanja sovjetska 14. gardna armada je vstopila v konflikt v zadnji fazi in odprla ogenj proti moldavskim silam; umrlo je približno 700 ljudi. Moldavija od takrat ni izvajala nobenega učinkovitega nadzora ali vpliva na pridnestrske oblasti. Sporazum o premirju, podpisan 21. julija 1992, velja do danes.

Upravne enote

Rajoni Pridnestrske republike

Registrska tablica Pridnestrja

Upravne delitve Pridnestrja

Rajon				Površina (km2)	Prebivalci (2015)	Etnična sestava v % (2004)
Ime	Romunsko	Moldavska cirilica	Rusko			Rusi	Moldavci	Ukrajinci	Drugi
Camenca	Raionul Camenca	Каменка	Каменский район	436	21.000	6,89	47,82	42,55	2,74
Rîbnița	Raionul Rîbnița	Рыбница	Рыбницкий район	850	69.000	17,22	29,90	45,41	7,47
Dubăsari	Raionul Dubăsari	Дубэсарь	Дубоссарский район	381	31.000	19,03	50,15	28,29	2,53
Grigoriopol	Raionul Grigoriopol	Григориопол	Григориопольский район	822	40.000	17,36	64,83	15,28	2,26
Slobozia	Raionul Slobozia	Слобозия	Слободзейский район	873	84.000	26,51	41,51	21,71	10,27
Mesto Tiraspol	Tiraspol	Тираспол	Тирасполь	205	129.000	41,44	18,41	32,31	7,84
Mesto Bender	Tighina	Тигина/Бендер	Бендеры	97	91.000	43,35	25,03	17,98	13,64