Velika nagrada Malezije 2002

Velika nagrada Malezije 2002
Podrobnosti o dirki
2. dirka Formule 1 od 17-ih v sezoni 2002.
	;
Datum	17. marec 2002
Urad. ime	XI Petronas Malaysian Grand Prix
Lokacija	Sepang International Circuit; Sepang, Selangor, Malezija
Dirkališče	Stalno dirkališče, 5,543 km
Razdalja	56 krogov, 310,408 km
Vreme	Delno oblačno, vroče in suho
Najboljši štartni položaj
Najhitrejši krog
Stopničke

Velika nagrada Malezije 2002 je bila druga dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2002. Odvijala se je 17. marca 2002.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

V kvalifikacijah sta dominirali moštvi Ferrari in BMW Williams. Na najboljši štartni položaj se je uvrstil Michael Schumacher iz moštva Ferrari, medtem ko je drugo mesto z zaostankom približno četrtine sekunde osvojil Juan Pablo Montoya iz moštva BMW Williams. Schumacherjev moštveni kolega Rubens Barrichello je zasedel tretje mesto, medtem ko se je Nemčev brat Ralf v drugem dirkalniku moštva BMW Williams uvrstil na četrto mesto. Oba sta za prvouvrščenim zaostala manj kot sekundo.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Michael Schumacher in Montoya sta se po štartu potegovala za vodstvo. Kolumbijec je v prvem ovinku poskusil prehiteti Nemca po zunanji strani, a je prišlo do kontakta med dirkalnikoma. Schumacher je izgubil sprednje krilo in po postanku v boksih padel na zadnje mesto, Montoyo pa je vrglo na travnik ter se je na progo vrnil na devetem mestu.

V drugem krogu je bil na prvem mestu Barrichello, na drugem pa Ralf Schumacher. Kmalu zatem je prišlo do trčenja med moštvenima kolegoma pri Jordanu, saj je Takuma Sato ob prepoznem zaviranju s sprednjim delom svojega dirkalnika trčil v zadnji del dirkalnika Giancarla Fisichelle. Sato je izgubil sprednje krilo, Fisichella pa zadnje, zaradi česar sta oba morala v bokse. Fisichella je v jezi izstopil iz dirkalnika, potem pa se vrnil na progo z zaostankom treh krogov.

Montoyo so sodniki kaznovali z vožnjo skozi bokse, saj so ocenili, da se je Kolumbijec mogel izogniti kontaktu z dirkalnikom Michaela Schumacherja. To je bilo prvič v zgodovini Formule 1, da je nekega dirkača doletela tovrstna kazen. Ocena je bila po mnenju mnogih dvomljiva, po dirki pa je tudi Ferrarijev dirkač povedal, da je šlo za prestrogo kazen.^[1]

Montoya je kazen odslužil v sedmem krogu, kar je njegov zaostanek za vodilnim Barrichellom povečalo za približno dvajset sekund. Ralfu Schumacherju na drugem mestu sta sledila David Coulthard in Kimi Räikkönen iz moštva McLaren-Mercedes. Coulthard je po 15 krogih odstopil zaradi eksplodiranega motorja, kar se je po 24 krogih pripetilo tudi Räikkönenu.

Barrichello je vodstvo obdržal do svojega drugega načrtovanega postanka v boksih v 35. krogu, ko se je na progo vrnil z zaostankom petih sekund za Ralfom Schumacherjem, ki je stavil na strategijo enega postanka v boksih. Brazilec je do 39. kroga zmanjšal zaostanek za Nemcem na nekaj več kot sekundo, potem pa odstopil zaradi eksplodiranega motorja.

Po Barrichellovem odstopu je Ralf Schumacher na prvem mestu imel prednost približno tridesetih sekund pred drugouvrščenim Jensonom Buttnom iz moštva Renault. Po 40 krogih je bil na tretjem mestu Montoya, sledila sta mu Michael Schumacher in tretji nemški dirkač Nick Heidfeld iz moštva Sauber. Montoya je bil najhitrejši dirkač na progi ter je tri kroge pozneje prehitel Buttna.

Moštvenega kolega kljub temu ni mogel dohiteti. Ralf Schumacher je ob koncu dirke po 56 krogih imel prednost skoraj štiridesetih sekund pred Kolumbijcem, ki se je na drugi dirki sezone drugič uvrstil na drugo mesto, kar je moštvu Franka Williamsa prineslo prvo dvojno zmago po dirki za Veliko nagrado Portugalske 1996.

Z zaostankom več kot dvajsetih sekund za Montoyo sta se za tretje mesto potegovala Button in Michael Schumacher. V zadnjem krogu je Nemec prehitel Angleža, ki je s tem ostal brez prve uvrstitve na stopničke v svoji karieri. Med dobitnike točk sta se z zaostankom enega kroga za zmagovalcem še uvrstila oba dirkača moštva Sauber, saj je Heidfeld ubranil peto mesto pred Felipejem Masso, ki je tako v svojem drugem nastopu v Formuli 1 osvojil prvo točko.^[1]

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Poz	Št	Dirkač	Konstruktor	Čas	Zaostanek
1	1	Michael Schumacher	Ferrari	1:35,266	—
2	6	Juan Pablo Montoya	Williams-BMW	1:35,497	+0,231
3	2	Rubens Barrichello	Ferrari	1:35,891	+0,625
4	3	Ralf Schumacher	Williams-BMW	1:36,028	+0,762
5	4	Kimi Räikkönen	McLaren-Mercedes	1:36,468	+1,202
6	3	David Coulthard	McLaren-Mercedes	1:36,477	+1,211
7	7	Nick Heidfeld	Sauber-Petronas	1:37,199	+1,933
8	15	Jenson Button	Renault	1:37,245	+1,979
9	9	Giancarlo Fisichella	Jordan-Honda	1:37,536	+2,270
10	24	Mika Salo	Toyota	1:37,694	+2,428
11	20	Heinz-Harald Frentzen	Arrows-Cosworth	1:37,919	+2,653
12	14	Jarno Trulli	Renault	1:37,920	+2,654
13	11	Jacques Villeneuve	BAR-Honda	1:38,039	+2,773
14	8	Felipe Massa	Sauber-Petronas	1:38,057	+2,791
15	10	Takuma Sato	Jordan-Honda	1:38,141	+2,875
16	21	Enrique Bernoldi	Arrows-Cosworth	1:38,284	+3,018
17	17	Pedro de la Rosa	Jaguar-Cosworth	1:38,374	+3,108
18	12	Olivier Panis	BAR-Honda	1:38,390	+3,124
19	25	Allan McNish	Toyota	1:38,959	+3,693
20	16	Eddie Irvine	Jaguar-Cosworth	1:39,121	+3,855
21	23	Mark Webber	Minardi-Asiatech	1:39,454	+4,188
22	22	Alex Yoong	Minardi-Asiatech	1:40,158	+4,892

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz	Št	Dirkač	Konstruktor	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.	Toč
1	5	Ralf Schumacher	Williams-BMW	56	1:34:12,912	4	10
2	6	Juan Pablo Montoya	Williams-BMW	56	+ 39,700 s	2	6
3	1	Michael Schumacher	Ferrari	56	+ 1:01,795	1	4
4	15	Jenson Button	Renault	56	+ 1:09,767	8	3
5	7	Nick Heidfeld	Sauber-Petronas	55	+1 krog	7	2
6	8	Felipe Massa	Sauber-Petronas	55	+1 krog	14	1
7	25	Allan McNish	Toyota	55	+1 krog	19
8	11	Jacques Villeneuve	BAR-Honda	55	+1 krog	13
9	10	Takuma Sato	Jordan-Honda	54	+2 kroga	15
10	17	Pedro de la Rosa	Jaguar-Cosworth	54	+2 kroga	17
11	20	Heinz-Harald Frentzen	Arrows-Cosworth	54	+2 kroga	11
12	24	Mika Salo	Toyota	53	+3 krogi	10
13	9	Giancarlo Fisichella	Jordan-Honda	53	+3 krogi	9
Ods	2	Rubens Barrichello	Ferrari	39	Motor	3
Ods	23	Mark Webber	Minardi-Asiatech	34	El. sistem	21
Ods	16	Eddie Irvine	Jaguar-Cosworth	30	Hidravlika	20
Ods	22	Alex Yoong	Minardi-Asiatech	29	Menjalnik	22
Ods	4	Kimi Räikkönen	McLaren-Mercedes	24	Motor	5
Ods	21	Enrique Bernoldi	Arrows-Cosworth	20	Dovod goriva	16
Ods	3	David Coulthard	McLaren-Mercedes	15	Motor	6
Ods	12	Olivier Panis	BAR-Honda	9	Sklopka	18
Ods	14	Jarno Trulli	Renault	9	Pregrevanje	12
Vir:^[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 »Grand Prix Results: Malaysian GP, 2002« (v angleščini). GrandPrix.com. Pridobljeno 30. januarja 2022.

Avstralija • Malezija • Brazilija • San Marino • Španija • Avstrija • Monako • Kanada Evropa • V. Britanija • Francija • Nemčija • Madžarska • Belgija • Italija • ZDA • Japonska

Predhodna dirka: Velika nagrada Avstralije 2002	Prvenstvo Formule 1 sezona 2002	Naslednja dirka: Velika nagrada Brazilije 2002

Predhodna dirka: Velika nagrada Malezije 2001	Velika nagrada Malezije	Naslednja dirka: Velika nagrada Malezije 2003
1999 • 2000 • 2001 • 2002 • 2003 • 2004 • 2005 • 2006 • 2007 • 2008 • 2009 2010 • 2011 • 2012 • 2013 • 2014 • 2015 • 2016 • 2017

[GP_Encyclopedia-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 »Grand Prix Results: Malaysian GP, 2002« (v angleščini). GrandPrix.com. Pridobljeno 30. januarja 2022.

[1]