Homoseksualnost

Slika:Flyingrainbowflag.jpg

Mavrična zastava - simbol homoseksualnosti

Homoseksualnost je način obnašanja in spolnosti, ko sta oba partnerja istega spola. Če gre za moška partnerja govorimo o homoseksualcih ali gejih, pri ženskah pa govorimo o lezbijkah.

Homoseksulaci spadajo v skupino stigmatizirancev. Stigmatizirani so tisti, ki se po določeni lastnosti ločijo od ostalih. Gre za neko drugačnost, ki se do homoseksualcev odraža na različne načine.

O izrazu homoseksualnost

Izraz homoseksualnost je sklop dveh grških besed: homo- = enako, istovrstno in sexus = spol. Prvi je izraz uporabil v Avstriji rojen pisatelj in borec za človekove pravice Karl Maria Kertbeny v 19. stoletju. Analogno je tvorjena slovenska beseda istospolnost.

Homoseksualnost in družba

Kako bo okolica reagirala na spolno orientacijo posameznika zavisi od trenutnih druzbenih pogledov na homoseksualnost. Druzbeni pogledi se namrec spreminjajo s casom in z geografsko lokacijo. V Anticnih druzbah je bila homosekualnost ne samo druzbeno sprejemljiva ampak v nekaterih obdobjih celo zazeljena. V Anticni Grciji so jo poimenovali Uranizem, ali nebeska ljubezen, po Uranu, bogu neba. Monoteisticne religije so bile do homosekualnosti izrazito odklonilne. Moderne druzbe pa se v skladu z demokratizacijo zivljenja zopet odpirajo in postajajo vsak dan vse sprejemljivejse do posameznikov ki jim je ljubsi isti spol.

Pogostnost homoseksualnosti

Ocene o pogostnosti homoseksualnosti v populaciji se močno razlikujejo zaradi različnih definicij homoseksualnosti. Nasplošno kažejo ankete, da je do 10 odstotkov ljudi homoseksualnih. Hkrati je potrebno vzeti v obzir, da se v okoljih ki stigmatizirajo homoseksualnosti pojavlja zanikanje homoseksualnosti pri anketiranju, zato najbrž vse študije kažejo nižjo pojavnost homoseksualnosti, kot je dejansko v družbi prisotna. Leta 1948 je Kinsley s svojo sporno študijo ugotovil, da je med 90 in 95 odstotkov ljudi do neke mere biseksualnih in da je 4 odstotkov moških izključno homoseksualnih; pri ženskah je ekskluzivno homoseksualnih med 2 in 4 odstotka.

Ločnice med homo in hetero

Medtem ko je v evropskih kulturah homoseksualnost šele v zadnjih desetletjih izgubila status tabu teme, ponekod pa je v javnosti še vedno zatirana in tabuizirana, nekatere kulture skorajda ne poznajo vprašanja homo- oziroma heteroseksualnosti. Ponekod manj strogo ločujejo obe spolni nagnjenji. Dandanes je znano, da obstajajo številne stopnje med obema skrajnima spolnima opredelitvama; na začetju 20. stoletja so to spoznanje definirali s pojmom biseksualnost. Številni seksologi menijo, da skoraj vsak človek poseduje biseksualne težnje, ki pa so bolj ali manj izražene. Sigmund Freud je celo govoril o vrojeni biseksualnosti in je s pomočjo psihoanalize ugotavljal prisotnost latentne (skrite) homoseksualnosti pri večini ljudi, ki so sicer manifestirali heteroseksualnost.

Razkritje

Pri mnogih ljudeh, ki pri sebi ugotovijo istospolna nagnjenja, pride tekom življenja do tako imenovanega razkritja (angleško coming-out). Razkritje je pogosto razdeljeno v dve fazi. Prva faza je razkritje pred samim seboj, ko posameznik spozna, da ga privlačijo osebe istega spola. Ta faza se imenuje tudi notranje razkritje. Druga faza pomeni zunanje razkritje oziroma razkritje pred okolico; to zajema razkritje pred družino, prijatelji in/ali sodelavci. Razkritje se pri posameznikih dogodi v zelo različnih starostnih obdobjih; nekateri odkrijejo lastno homoseksualnost že v zgodnjem najstništvu, nekateri pa šele pri štiridesetih letih ali še kasneje. Ponavadi se notranje razkritje zgodi v času pubertete. Razkritje pred okolico pa je predvsem pogojeno od tolerantnosti okolice. Načeloma se posameznik razkrije prej, če družba izkazuje odobravanje oziroma razumevanje homoseksualnosti. V posameznih primerih se posameznik nikoli ne odloči za zunanje razkritje. Razkritje lahko včasih vodi celo v življenjsko krizo, ki se lahko stopnjuje vse do samomorilskih misli ali celo do realiziranega samomora. Dejansko je samomorilskost pri homoseksualnih pubertetnikih višja kot pri heteroseksualnih vrstnikih.

Poznamo pa tudi reverzibilno razkritje, ko homoseksualci ki desetlejta zivijo z osebo istega spola odkrijejo nasprotni spol, si kasneje v zivljenju ustvarijo druzine, in zazive pretezno heteroseksualno.

Etična vrednotenja homoseksualnosti

Etična stališča do homoseksualnosti so zelo različna, mestoma celo nasprotujoča. Odvisna so predvsem od antropoloških predpostavk in interpretacij homoseksualnosti. Često je etično vrednotenje homoseksualnosti močno odvisno od določenih verskih stališč.

Kjer velja homoseksualnost za naravno danost ali pozitivno ovrednoteno prosto odločitev posameznika, je tudi etično stališče do homoseksualnosti pozitivno. Obstajajo pa tudi nazori, ki vrednotijo homoseksualnost kot antropološki defekt. V teh primerih je istospolnost negativno sprejeta, reakcije nanjo pa so lahko različne - od strpnosti sicer negativnega ravnanja do pravnega preganjanja homoseksualnosti, v skrajnih primerih tudi kaznovanje s smrtjo.

Homoseksualnost je še v 21. stoletju marsikje obravnavana kot nenaravna, kot bolezen ali celo kot kaznivo dejanje, čeprav imamo dokaze, da so že stari Grki in Rimljani prakticirali homoseksualnost in so bili taki odnosi sprejemljivi in vcasih celo zazeljeni. Kasnejši odnos do homoseksualnosti v zahodnem svetu je bil v glavnem osnovan na judovsko-krščanskih moralnih načelih, po katerih so istospolna nagnenja nemoralna in grešna.

Prenekateri znani umetniki in znanstveniki so v preteklosti zelo trpeli, ko je javnost zvedela za njihovo spolno usmerjenost (Alan Turing, Oscar Wilde, ...), nekateri so naredili samomor. No danes je situacija v mnogih zahodhin kulturah bistveno drugacna, kar ponazarja velika slovesnost z mnozico povabljenih gostov na istospolni poroki Eltona Johna.

Nasprotje homoseksualnosti je heteroseksualnost ali pa tudi biseksualnost.

Glej tudi

• Istospolna partnerska zveza

Zunanje povezave

• Legebitra.si
• Slovenski seznam virov za geje in lezbijke
• Katoliška pastorala oseb z istospolno usmerjenostjo
• Društvo za integracijo homoseksualnosti