Močvirje

Močvirje

Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla. To je habitat, za katerega so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski Afriki, v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih.

Slovenska imena za močvirje

Slovenščina pozna okoli 30 izrazov za močvirni svet, imenotvornih pa je precej manj, to sta predvsem blato in mokrota. Iz besede moča so izpeljane močava, močile in močvirje.

Nastanek močvirij

Marsikatero močvirje je nastalo po človekovi zaslugi: zaradi pretirane sečnje gozdov so padavinske vode zastajale v nastalih kotanjah in omogočile rast šotnih mahov. Padavinsko močvirje z več metrov visokimi vzpetinami šotnega mahu na Ljubljanskem barju je nastalo zaradi rimske uravnave poglavitne vodne žile Ljubljanice. Za varovalnimi nasipi je voda zastajala, v njej so se zarasli šotni mahovi, ki so sčasoma prerasli tedanjo raven.

Prehodnost

Vzdrževanje poti skozi močvirje je bilo že od nekdaj zahtevno delo, saj jih je bilo treba graditi vedno znova. Najstarejša pota so v severnoevropskih močvirjih gradili že v železni dobi. Prve poti so bile ozke, narejene iz brun, sčasoma pa so postajale široke, narejene iz desk in bolj prevozne z varovalno ograjo. Takšne poti so običajno vodile do otoških naselbin sredi neprehodnih močvirij. Staroslovansko naselbino Sukov je s kopnim povezoval kilometer dolg leseni mostovž, zato v arheologiji prav Slovani veljajo za največje mojstre lesenih mostov.

Razvrstitev močvirij

Hidrološka razvrsitev

Hidrološko lahko delimo močvirja predvsem na povirna, okopnitvena, slemenska, deževnična, poplavna in pretočna močvirja. Pogoste pa so kombinacije. Slovenska visoka barja so po nastanku okopnitvena močvirja, pohorska barja pa so po nastanku slemenska, ki pa zdaj živijo kot deževnična močvirja.

Povirna močvirja

Povirno močvirje nastaja tam, kjer voda ob izviru zastaja. Ima prepoznavne lastnosti nizkega barja. V povirnem močvirju je voda plitva in čista, zato se tukaj rastlinstvo se razlikuje od tistega v mlaki. Poznamo tri vrste povirnih močvirij:

• s talnim izvorom,
• z dotokom površinske vode
• mezeča močvirja (zamok).

Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so škrgonožci in vodne bolhe, so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega razmnoževanja.

Deževnična močvirja

Močvirje v katerem raste šotni mah, postaja vedno bolj kisel. Ker je zveza s podtalnico po približno pol metra na debelo naloženi šoti prekinjena, je lahko voda, ki vzdržuje pri življenju šotni mah, le izpodnebna. Rastoči šotni mahovi in njihovi ostanki vežejo nase ogromne količine vode iz vodnega obtoka. Vodo sprejme sorazmerno hitro in jo le počasi vrača v obtok. Tako vpliva tudi na okoliško podnebje. Za podobo deževničnega močvirja so značilne presenetljivo suhe vzpetine manj skrajnostnih vrst šotnega mahu, kjer so tla manj kisla in zato prekrita z vresjem in ruševjem, vodna okenca so obarvana rjavo, ki kaže na navzočnost huminske kisline.

Poplavna močvirja

Med poplavna močvirja uvrščamo prodišča z mokrimi obrežnimi pasovi v rečnem koritu.

Razvrstitev glede na nastanek

Po nastanku močvirja razlikujemo:

• Prvotna - mednje prištevamo povirna, poplavna in kopneča močvirja.
• Drugotna - mednje prištevamo prenikava, ki nastajajo na povirnih in kopnečih močvirjih. Deževnična močvirja lahko nastajajo prvotno, toda običajno nastajajo drugotno na povirnih in kopnečih.
• Tretjeredna - deževnična močvirja lahko nastanejo tudi tretjeredno na prenikavih močvirjih.

Razvrstitev glede na prehransko vrednost

Po prehranski vrednosti, ki jo merimo z odstotkom dušika glede na kalcij (če gre za substrat), oziroma vsebnost dušika v literski enoti (če gre za vodo), ločimo:

• Oligotrofno močvirje je prehransko revno in vebuje manj kot 3% dušika.
• Mezotrofno močvirje je prehransko zmerno revno in vsebuje 3 do 4,9% dušika.
• Evtrofno močvirje je prehransko bogato in vsebuje 4 do 10% dušika.

Razvrstitev glede na kislost vode

Kislost vode merimo z negativnim logaritmom koncentracije vodikovih ionov. Koncentracijo ionov izražamo s pH, pri čemer je kislost tem večja, čim nižja je vrednost pH.

• Kislo močvirje ima vrednost pH do 4,8.
• Zmerno kislo močvirje ima vrednost pH pH 4,8 do 6,4.
• Bazično močvirje ima vrednost pH nad 6,5.

Viri

• Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji, Iztok Geister, 1999, ISBN 961-618-95-8
• GEA, februar 2003, članek Močvirja, Iztok Geister