Živo srebro: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: id:Raksa |
m →Lastnosti: odtranjen nesmisel |
||
Vrstica 173: | Vrstica 173: | ||
== Lastnosti == |
== Lastnosti == |
||
Ta kovina se ob povečanju temperature prostorninsko širi skoraj enakomerno, zaradi česar je uporabna za izdelavo merilni naprav. Je manj reaktivna od [[cink]]a in [[kadmij]]a in ne prestavlja [[vodik]]a iz [[kislina|kislin]]. Običajni [[oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]] tega elementa sta +1 in +2. Obstajajo tudi redke pojavitve spojin z živim srebrom +3. |
Ta kovina se ob povečanju temperature prostorninsko širi skoraj enakomerno, zaradi česar je uporabna za izdelavo merilni naprav. Je manj reaktivna od [[cink]]a in [[kadmij]]a in ne prestavlja [[vodik]]a iz [[kislina|kislin]]. Običajni [[oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]] tega elementa sta +1 in +2. Obstajajo tudi redke pojavitve spojin z živim srebrom +3. |
||
Srebro je zelo cenjena kovina, ki je je vedno manj ... |
|||
[[Kategorija:Kemični elementi]] |
[[Kategorija:Kemični elementi]] |
Redakcija: 23:38, 2. februar 2007
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | živo srebro, Hg, 80 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | prehodne kovine | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 12 (IIB), 6 , d | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 13579,04 kg/m3, 1,5 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izgled | srebrno belo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | 200,59 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Polmer atoma (izračunan) | 150 (171) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 149 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 155 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Xe]4f14 5d10 6s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 32, 18, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 2, 1 (rahlo bazično) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgradba mreže | Rhombohedral | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | tekoče (diamagnetik) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 234,32 K (-37,89 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 629,88 K (674,11 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 14,09 ×10-6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 59,229 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 2,295 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 0,0002 Pa pri 234 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 1407 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 2,00 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 140 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 1,04 106/m ohm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 8,34 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 1007,1 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1810 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 3300 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Žívo srebró je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hg in atomsko število 80. Ta težka, srebrna, prehodna kovina, je ena od zgolj treh elementov, ki so pri sobni temperaturi tekoči (preostala dva sta brom in galij). Živo srebro se uporablja v termometrih, barometrih in drugih znanstvenih aparaturah, pa tudi v zobozdravstvu za izdelavo zobnih plomb iz amalgama. Je relativno slab toplotni prevodnik, a spodoben prevodnik elektrike.
Pridobivanje
Živo srebro večinoma pridobivajo z redukcijo iz minerala cinabarita. Pojavljanje v samorodni obliki je redko. Reakcija pridobivanja:
- HgS + O2 → Hg + SO2
Nahajališča
- Almaden
- Idriji: Nahajališče so odkrili leta 1490 in to prav zaradi samorodnega živega srebra. Sčasoma je rudnik živega srebra, ki je danes odprt samo še za turiste, postal drugi največji na svetu. Po Idriji se imenuje idrialit, C22H14, ki se v tamkajšnjem rudniku pojavlja poleg cinabarita.
- V Srbiji v bližini mesta Aktaš.
Spojine
Živo srebro zlahka tvori zlitine s skoraj vsemi pogostimi kovinami, vključno z zlatom in srebrom, ne pa tudi z železom. Tudi s telurjem tvori zlitino, a se živosrebrni telurid tvori le počasi. Reakcijo živega srebra z žveplom lažje opazimo. Vse te spojine se imenujejo amalgami.
Lastnosti
Ta kovina se ob povečanju temperature prostorninsko širi skoraj enakomerno, zaradi česar je uporabna za izdelavo merilni naprav. Je manj reaktivna od cinka in kadmija in ne prestavlja vodika iz kislin. Običajni oksidacijski stanji tega elementa sta +1 in +2. Obstajajo tudi redke pojavitve spojin z živim srebrom +3.