Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m {{Normativna kontrola}}
Hladnikm (pogovor | prispevki)
8.581 urejanj
slog
Vrstica 5: Vrstica 5:
'''Ivo Šorli''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]] in [[prevajalec]], * [[19. april]] [[1877]], [[Podmelec]], † [[17. november]] [[1958]], [[Bokalce]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]] (pokopan v Kranju).
'''Ivo Šorli''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]] in [[prevajalec]], * [[19. april]] [[1877]], [[Podmelec]], † [[17. november]] [[1958]], [[Bokalce]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]] (pokopan v Kranju).


== Življenjepis ==
== Življenje ==
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal [[poezija|pesmi]]. [[Črtica (književnost)|Črtice]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[dramatika|drame]] in polemike je začel objavljati okrog leta [[1901]]. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je tudi v reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Objavljati je začel na začetku 20. stoletja in bil poznan kot eden vodilnih slovenskih romanopiscev, novelistov in mladinskih pisateljev. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je v domači periodiki, tudi v ženski reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše v avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).


== Delo==
== Delo==
[[Slika:Oton Župančič pri vojakih v Gradcu 1902.jpg|thumb|Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem [[Oton Župančič]] in lekarnar Karba]]
[[Slika:Oton Župančič pri vojakih v Gradcu 1902.jpg|thumb|Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem [[Oton Župančič]] in lekarnar Karba]]
Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: ''Povest o neki drugi'' ([[1903]]), ''Brez tragike'' ([[1905]]), ''Tolažnica'' ([[1907]]), ''Barčica po morju plava'' ([[1909]]) …
Začel je kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Dogajalni prostor sta meščansko in vaško okolje, njegove prepoznavna tema je strastna ženska erotika (''Povest o neki drugi'' (1903), ''Brez tragike'' (1905), ''Tolažnica'' (1907), ''Barčica po morju plava'' (1909)).


Za večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstva spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant]]a. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Končano'', ''Morilec'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'', ''Skrbnik'', ''Srečanje'', ''Vrvica'').
V slogu spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant|Guya de Maupassanta]]. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta 1909 (novele: ''Debeluška'', ''Končano'', ''Morilec'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'', ''Skrbnik'', ''Srečanje'', ''Vrvica''). Pogled na ženske je oblikoval ob spisu ''Über die Weiber'' filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]].


Od pripovednih žanrov je pisal [[kmečka povest|kmečko povest]] o življenje na [[Tolmin]]skem, pisemsko novelo in okvirno novelo. Izmed del za otroke in mladino je bila najbolj uspešna knjiga ''V deželi Čirimurcev'' (1922), ki jo je ilustriral [[Hinko Smrekar]].
Naslanjal se je tudi na filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]], ki je napisal spis ''Über die Weiber''.


⚫
Iz francoščine in italijanščine je prevedel več opernih [[libreto]]v.
Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na [[Tolmin]]skem.

Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga ''V deželi Čirimurcev'', ki je izšla leta [[1922]]. Ilustracije za takratno izdajo je naredil [[Hinko Smrekar]], knjiga pa je doživela velik uspeh.

⚫
Iz francoščine in italijanščine je prevedel tudi več opernih [[libreto]]v.


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
Vrstica 43: Vrstica 39:
* ''Večne vezi '' (1938)
* ''Večne vezi '' (1938)


; Mladinske zgodbe:
; Mladinske pripovedi:
* ''V deželi Čirimurcev'' (1922)
* ''V deželi Čirimurcev'' (1922)
; Avtobiografija:
; Avtobiografija:

Redakcija: 11:12, 18. april 2021

Ivo Šorli
Portret
Rojstvo19. april 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1]
Podmelec[1]
Smrt17. november 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1] (81 let)
Bokalce[1]
Druga imenaFerdo Sokol
Državljanstvo Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpisatelj, pesnik, notar, pravnik, dramatik, otroški pisatelj, prevajalec

Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani (pokopan v Kranju).

Življenje

Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Objavljati je začel na začetku 20. stoletja in bil poznan kot eden vodilnih slovenskih romanopiscev, novelistov in mladinskih pisateljev. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je v domači periodiki, tudi v ženski reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše v avtobiografskem romanu Moj roman (1940).

Delo

Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem Oton Župančič in lekarnar Karba

Začel je kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Dogajalni prostor sta meščansko in vaško okolje, njegove prepoznavna tema je strastna ženska erotika (Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909)).

V slogu spominja na Frana Govekarja in Guya de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica). Pogled na ženske je oblikoval ob spisu Über die Weiber filozofa Arthurja Schoppenhauerja.

Od pripovednih žanrov je pisal kmečko povest o življenje na Tolminskem, pisemsko novelo in okvirno novelo. Izmed del za otroke in mladino je bila najbolj uspešna knjiga V deželi Čirimurcev (1922), ki jo je ilustriral Hinko Smrekar.

Iz francoščine in italijanščine je prevedel več opernih libretov.

Bibliografija

Romani
  • Hic Rhodus (1902-03)
  • Človek in pol (1903)
  • Plameni (1904-05)
  • Tomantiki življenja (1906)
  • Milan Mrak (1915)
  • Gospa Silvija (1920)
  • Zadnji val (1924)
Novele
  • Povest o neki drugi (1903)
  • Brez tragike (1905)
  • Novele in črtice (1907)
  • Tolažnica (1907)
  • Barčica po morju plava (1909)
  • Golobovi (1924)
  • Petdeset odstotkov (1935)
  • Izbrani spisi I-VI (1933-35)
  • Večne vezi (1938)
Mladinske pripovedi
  • V deželi Čirimurcev (1922)
Avtobiografija
  • Moj roman (1940)
Drame
  • Petelinčkov gospod in njegova hiša (1909)
  • Na pologu (1919)
  • Blodnji ognji (1935)
  • Tableau (veseloigra, 1937)
  • Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)

Glej tudi

Viri

  • I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994

Literatura

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ivo Šorli.
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
  • Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivo_Šorli&oldid=5497026«