Ivo Šorli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivo Šorli
Portret
Rojstvo 19. april 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Podmelec
Smrt 17. november 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (81 let)
Ljubljana
Druga imena Ferdo Sokol
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklic pisatelj, pesnik, notar, pravnik, dramatik, mladinski pisatelj, prevajalec

Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani (pokopan v Kranju).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal pesmi. Črtice, novele, romane, drame in polemike je začel objavljati okrog leta 1901. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je tudi v reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu Moj roman (1940).

Delo[uredi | uredi kodo]

Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem Oton Župančič in lekarnar Karba

Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909) …

Za večino njegovih del je značilen realizem z elementi romantike. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstva spominja na Frana Govekarja in Guy de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica).

Naslanjal se je tudi na filozofa Arthurja Schoppenhauerja, ki je napisal spis Über die Weiber.

Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na Tolminskem.

Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga V deželi Čirimurcev, ki je izšla leta 1922. Ilustracije za takratno izdajo je naredil Hinko Smrekar, knjiga pa je doživela velik uspeh.

Iz francoščine in italijanščine je prevedel tudi več opernih libretov.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Romani
  • Hic Rhodus (1902-03)
  • Človek in pol (1903)
  • Plameni (1904-05)
  • Tomantiki življenja (1906)
  • Milan Mrak (1915)
  • Gospa Silvija (1920)
  • Zadnji val (1924)
Novele
  • Povest o neki drugi (1903)
  • Brez tragike (1905)
  • Novele in črtice (1907)
  • Tolažnica (1907)
  • Barčica po morju plava (1909)
  • Golobovi (1924)
  • Petdeset odstotkov (1935)
  • Izbrani spisi I-VI (1933-35)
  • Večne vezi (1938)
Mladinske zgodbe
  • V deželi Čirimurcev (1922)
Avtobiografija
  • Moj roman (1940)
Drame
  • Petelinčkov gospod in njegova hiša (1909)
  • Na pologu (1919)
  • Blodnji ognji (1935)
  • Tableau (veseloigra, 1937)
  • Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996