Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
pravopis
(pravopis)
 
== Zgodovina ==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 [[Trst]] sklenil z njimi dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]].
Avstrijski in beneški podaniki so skupaj sodelovali v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih pod poveljstvom [[Juan Avstrijski|Dona Juana Avstrijskega]] (izvenzakonskega sina cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]) uničilo otomansko floto in za nekaj časa zagotovilo mir na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Kraljevica|Kraljevici]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal, [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] pa je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sladilo rezanje še nedokončanih ladij, katerih dele so prodali za kurjavo. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena, po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela beneški arzenal in mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in in dalmatinskih pomorščakov. Italijanski vpliv je bil prekinjen zaradi upora v Benetkah, ko je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Šele po nekaj mesecih je bil upor zadušen.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|150px|thumb|desno|Nekdanja Mornariška akademija na Reki]]
Zatem je poveljstvo in organizacijo vojne mornarice prevzel danski [[viceadmiral]] [[Hans Birch Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, uvedel poveljevanje v nemščini, ter leta [[1850]] tudi odločilno pripomogel, da so v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]) prenesli sedež mornarice ter tu začeli graditi glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki od 1852 dobivali na [[Mornariška akademija na Reki|Mornariški akademiji]] na Reki (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume).
254.110

urejanj

Navigacijski meni