Gorgija: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 41 zlogov ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
m
m
'''Gorgija''', '''Gorgias''', '''Gorgia''', [[Antična Grčija|starogrški]] [[Sofistika|sofist]], pre-[[sokrat]]ski [[filozof]] in [[retorika|retorik]], * [[485 pr. n. št.|485]]/[[480 pr. n. št.]], [[Leontini]], [[Sicilija]], † [[375 pr. n. št.]], [[Grčija]],
 
Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja [[Sofistika|sofistike]], ki daje poudarek na uporabo [[Retorika|retorike]] oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju. Bil je izrazit retorik, ki mu je bilo bolj pomembno, kako je govoril, kot kaj je govoril. Ohranila so se štiri izmed njegovih del/govorov. Najbolj znano in pomembno med njimi je ''O naravi ali o nebivajočem''. Prav v tem delu tudi loči [[bivajoče]], mišljenje in besedo, s tem pa da besedi ogromno moč. Obenem pa se prav zaradi ločitve bivajočega in s tem tudi nedosegljive resnice od besede osredotoči na prepričevanje, ki temelji na verjetju ne pa teh resnicah. To mu je omogočilo, da je moč besede privedel do najvišjih meja. Poleg govorniškega vidika besede ga je zanimal tudi pesniški vidik.
 
== Življenje ==
 
Gorgija je bil okoli leta [[485 pr. n. št.]] rojen v grški koloniji Leontini na [[Sicilija|Siciliji]]. Njegov oče CharmantidesHarmantid je imel še najmanj enega sina in hči. <ref name=basics>Mastin, L. ''Gorgias'' http://www.philosophybasics.com/philosophers_gorgias.html</ref>Sprva se je ukvarjal s fiziko in prirodno filozofijo, kjer je delalsodeloval z [[Empedoklej]]omem, ki je bil obenem tudi njegov učitelj. O njegovem življenju pred prihodom v [[Atene]] ni znano veliko znanega. <ref name=Vorlander> Vorländer, K. 1977. ''Zgodovina filozofije''. {{COBISS|ID=1892609}}</ref> Tja je prišel šele leta [[427 pr. n. št.]], kot politični ambasador, ki so ga poslali njegovi sodržavljani. Takrat je bil star že okoli šestdeset let. Ko je prišel v [[Grčija|Grčijo]] prosit [[Atene]] za zaščito pred sosednjimi [[Sirakuze|Sirakuzami]], so njegovi govori poslušalce popolnoma prevzeli, kar mu je prineslo slavo in oboževanje in kasneje vodilo tudi v to, da se je tam naselil vkot [[Atene|Atenah]]metojk. K temu je verjetno pripomoglo tudi to, da je dobivaltržil velikesvoje količinegovorniške denarjatehnike zain svoje učne ure [[Retorika|retorike]]spretnosti. Zelo hitro je namreč dobil veliko učencev, ki so se hoteli pridobitiod njegovenjega retoričnenaučiti sposobnostigovorništva, saj so bili [[Grki]] nadvse zagreti za vse, kar se je tikalo besede, ker so vedeli, da ima le-ta ogromno moč v javnem življenju, posebno v politiki, v skupščini, pred sodiščem…sodiščem. <ref name=Hribar />
 
Kot večina [[Seznam starogrških filozofov|filozofov]] tedanjega časa je bil tudi on potujoči delavecučitelj. Potoval je po [[Grčija|Grčiji]] in kot učitelj nastopal s svojimi izjemnimi retoričnimigovorniškimi sposobnostmi. Za svoje učne ure oziroma nastope je zaračunaval znatne zneske. Njegovi govori in tekoč, ritmičen stil naj bi poslušalce kar hipnotizirali. <ref name=basics /> Kasneje je tudi ustanovil neke vrste šolo oziroma pouk za [[Retorika|retoriko]]govorništvo, kjer je med drugim sprejemal razna vprašanja, s tem pa je tudi sam začel z umetnostjo improviziranega govora. Učencem je včasih omogočil, da sami predlagajo temo, kar naj bi dokazovalo, da ima znanje o vsem in da ima sposobnost govoriti o vseh temah. <ref name=Reale> Reale, G. 2002. ''Zgodovina antične filozofije: I. zvezek: Od izvirov do Sokrata.'' {{COBISS|ID=124697344}}</ref>
 
Med Gorgijevimi učenci naj bi bili tudi [[Izokrat]], eden izmed najboljših in najvplivnejših govorcev njegovega časa, [[CritiasKritija]], ki je bil vodilni član [[Antična Šparta|špartanske]] [[Oligarhija|oligargije]] v [[Atene|Atenah]], [[Periklej]] in [[AlkibiadesAlkibijad]], ki sta bila pomembna [[Atene|Atenska]]atenska [[državnik]]adržavnika, [[govornik]]agovornika in [[general]]agenerala ter znani [[zgodovinar]] [[Tukidid]]. <ref name=basics />
 
Gorgija je dosegel visoko starost, živel naj bi namreč več kot sto let. Umrl je v [[Tesalija|Tesaliji]], v mestu [[Larisa]], leta [[375 pr. n. št.]]. V življenju je zaslužil zajetne vsote denarja, tako, da je pred smrtjo naročil izdelavo lastnega kipa iz čistega zlata. Ta zlati kip so [[Grki]] postavili v Apolonovem templju v [[Delfi|DelfijuDelfih]]. <ref name=basics />
 
== Sofistika ==
[[Sofistika|Sofisti]] so bili prosvetitelji [[Grki|Grkov]], poučevali so [[Retorika|Retoriko]]govorništvo v zameno za plačilo, ker je predstavljala veliko prednost v [[Antična Grčija|antični Grčiji]], še posebej v šolstvu in politiki. Govorništvo je bilo namreč bolj kakor kadarkoli prej prisotno tudi na sodiščih in skupščinah. Obvladovanje govorništva je tako zagotavljalo uspeh. Glavna predstavnika sofistov sta bila Gorgija in [[Protagora]]. Bili so znani po tem, da so lahko slabešibke argumente predstavili kot močne. Bili so pomembne figure v [[Grčija|Grčiji]] med 45. in 54. stoletjemstol. Umetnostpr. n. št.. Tehniko poučevanja, ki so jo [[Sofistika|sofisti]] imenovali besedo, logos, je šele kasneje njihov glavni nasprotnik in kritik [[Platon]] označil kot [[Retorika|retoriko]]. Kljub temu Gorgija običajno povezujejo z razvojem retorike v Grčiji. <ref name=Reale />
 
Kljub poskusom filozofa [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Georga Wilhelma Friedricha Hegla]] in zgodovinarja [[George Grote|GeorgeGeorga Grota]], da bi obnovila ugled Gorgije in ostalih [[Sofistika|sofistov]] v 19. stoletju, je bil njihov ugled bolj kot ne po zaslugi Platona, ki je pomemben vir njihovih pogledov, omadeževan vse v začetek 20. stoletja. V nedavnih letih pa so modernisti in post-strukturalisti[[poststrukturalizem|poststrukturalisti]] našli v Gorgijevi filozofiji veliko vrednost.
 
[[Sofistika]] pomeniima še danes pejorativno oznako in pomeni namerno rabo prikritih zmot in [[Paradoks|paradoksov]] v argumentaciji. Sofist je nekdo, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.
 
== Kritika ==
== Kritika <ref name=iep>Francis Higgins, C. ''Gorgias'' http://www.iep.utm.edu/gorgias</ref> ==
Tako [[Platon]] kot [[Aristotel]] sta kritizirala Gorgija, označevala sta ga kot sofista, katerega primaren namen je bil pridobivanje bogastva na račun znanja.<ref name=iep>Francis Higgins, C. ''Gorgias'' http://www.iep.utm.edu/gorgias</ref> Zato ga nista imela za pravega filozofa. [[Platon]] v svojem delu [[Gorgija (Platon)|Gorgija]], ločuje filozofijo od retorike in ga karakterizira kot govornika, ki zabava občinstvo s svojimi prepričljivimi besedami in ki verjame, da je znanje prave resnice nepotrebno, ko nekdo odkrije umetnost prepričevanja. Gorgija v dialogu tudi odvrne, da je retorika edino področje znanja, ki se ga moraš naučiti. Ostalo lahko prezreš in še vedno prekosiš profesionalce na njihovem področju. V njegovem delu je tako lik Gorgija prisiljen priznati, da se njegova umetnost bolj nanaša na mnenje kot pa znanje, in da se retorika ukvarja z jezikom in govorom, brez upoštevanja vsebine. Prikazan je kot človek v protislovnem odnosu do resnice, saj verjame, da dejanskega znanja ne potrebuješ, dokler ostalih ne prepričaš, da to znanje poseduješ.
 
Obstaja veliko razlag zakaj je [[Platon]] preziral GorgijaGorgijo. Prva je zgolj filozofska, saj je [[Platon]] verjel, da [[retorika]]govorništvo samo po sebi nima pedagoške vrednosti. Druga razlaga vsebuje tudi politično noto, saj sta imela [[Platon]] in Gorgija nasprotujoči si politični mnenji.
 
[[Aristotel]] pa je GorgijuGorgiji zameril uporabo poetičnega jezika in prekomerno uporabo sestavljenih besed.
 
== Dela ==
 
=== Ἑλένης ἐγκώμιον (Enkomij Heleni) ===
''Enkomij Heleni'' je dober primer slovesnega govora, saj v delu časti [[Helena (mitologija)|Heleno]] iz [[Troja|Troje]] in jo odreši obtožbe, ki je je bila deležna po pobegu iz [[Šparta|Šparte]]. V delu je tudi opisoval moč logosa[[logos]]a. Logos oziroma govorno prepričevanje predstavlja kot vplivno silo, ki je lahko podlo uporabljena, da prepriča ljudi v dejanja proti njihovim interesom. Lahko prevzame obliko poezije, božjih znamenj ali pa govora. <ref name=wiki>''Gorgias'' https://en.wikipedia.org/wiki/Gorgias</ref>
 
=== Επιτάφιος (Epitapos) ===
Med 4. in 5. stoletjem pred našim štetjem so znani govorci predavaliimeli slavnostne govore na pogrebih padlih v vojnah. Gorgija v besedilu kritizira propagandno retoriko tistega časa. Delo predstavlja pomemben prispevek k zvrsti pogrebnega govora. <ref name=wiki />
 
=== Ὑπέρ Παλαμήδους ἀπολογία (Palamedov zagovor) ===
Tudi v tem delu je snov vzeta iz [[Trojanska vojna|trojanske vojne]]. Ko [[Odisej]] obtoži [[Palamedej]]a izdaje, se ta brani z zagovorom. V tem govoru Gorgija eksperimentira, kako lahko s prepričljivimi argumenti povzroči dvom o prvotni resnici. Tako predstavi različne logične, etične in čustvene argumente. Na koncu dokaže, da obtoženi za svoja dejanja potrebuje dober motiv in vztraja, da [[Palamedej]] tega ni imel. <ref name=wiki />
 
=== Περὶ τοῦ μὴ ὄντος ἢ Περὶ φύσεως (O naravi ali o nebivajočem) ===
Originalen tekst je bil izgubljen, ostali sta le dve parafrazi. Prvo je ohranil filozof [[Sekst Empirik]] v delu ''Proti profesorjem'', druga pa je bila ohranjena v anonimnem delu ''Περὶ Μελίσσου, Ξενοφάνους καὶ Γοργίου'' (''O Melissu, Ksenofanu in Gorgiji''). Vsako delo izključuje snov drugega, zato lahko sklepamo, da je obstajala posredna verzija besedila. <ref name=wiki />
 
Subjekt dela je [[Ontologija|ontološki]], saj se ukvarja z naravo bivanja, obenem pa tudi z [[filozofija jezika|jezikom]] in [[Epistemologija|epistemologijo]]. Delo lahko videno tudi kot vaja za [[Sofistika|sofistično]] [[Retorika|retoriko]], saj se v njej Gorgija spopade z argumentom, ki ga navidezno ne moremo ovreči, saj moramo glede na svet okoli nas priti do zaključka, da stvari obstajajo. Ravno nasprotno pa z močnim argumentom dokazuje svoje govorniške sposobnosti. Razprava je večinoma videna kot ironično izpodbijanje [[Parmenid]]ove teze o bivanju. Gorgija si je namreč zadal dokazati, da je enako lahko pokazati, da je [[bivajoče]] eno, nespremenljivo in brezčasno, kot je dokazati, da bivajoče ne obstaja. Ta razprava je vodila v to, da so Gorgija nekateri označili za ali [[Ontologija|ontološkega]] [[Skepticizem|skeptika]] ali [[Nihilizem|nihilista]]. <ref name=iep />
 
V tem spisu Gorgija dokazuje tri trditve, in sicer;
'''Nič ne obstaja.'''
 
Gorgija je dokazoval to tako, da je nasprotujoča si pojmovanja glede [[bivajoče]]gabivajočega, ki so jih filozofi zagovarjalilzagovarjali, postavljal enega proti drugemu, tako da se medsebojno izničujejo. S tem ko se medsebojmed seboj izničujejo pa dokazujejo, da to [[bivajoče]] ni mogoče. Pri tem uporablja 'orožje eleatske logike', ki uniči vse nasprotnike [[EleatizemEleati|eleatizma]] in ga obrne proti eleatizmu samemusamem. <ref name=Reale />
 
'''Četudi bi bivajoče obstajalo, bi bilo nespoznavno.'''
 
V tej točki Gorgija zanika [[Parmenid]]ovoParmenidovo tezo, da je vez med [[bivajoče|bivajočim]] in mišlenjemmišljenjem strukturno neločljiva. Trdil je, da je mišlenjemišljenje vedno mišlenjemišljenje bivajočega, zato bi lahko rekli, da sta misel in bivajoče isto. Misliti naj bi tako pomenilo podajati in sprejemati bivajoče in samo bivajoče naj bi bilo misljivo in izrazljivo. Proti temu načelu, da je mišlenjemišljenje samo mišlenjemišljenje bivajočega, Gorgija trdi, da obstajajo tudi mišljene stvari ali vsebine misli, ki niso resnične in zato tudi ne obstajajo. Drugi del [[Parmenid]]oveParmenidove teze pa je bil, da je nebivajoče nemisljivo in neizrazljivo. S tem ko GorgiasGorgija poruši prvo načelo, se z njim zruši tudi drugo, ki je le nasprotje prvega. Gorgija namreč dokaže, da je nebivajoče mogoče misliti, saj lahko tudi mi mislimo mnoge stvari, ki ne obstajajo. S tem Gorgija tudi temeljito loči bivajoče in mišlenjemišljenje. <ref name=Reale />
 
'''Četudi bi bilo bivajoče misljivomišljivo, bi ostalo neizrazljivo.'''
 
To dokaže s tem, da stvari niso besede in nikomur ne uspe misliti stvari, ki bi bila identična tisti, ki jo misli nekdo drug. Za primer poda, da vid ne pozna zvokov in sluh ne sliši barv, in kdor govori, ne govori barv, ne hrupa ampak besedo, logos. S tem Gorgija loči od [[bivajoče]]gabivajočega in mišlenjamišljenja tudi [[Beseda|besedo]].
To da iz Gorgijevega pogleda besedi le še večjo moč, saj postane neodvisna od bivajočega in razpoložljiva za vse.
 
Tako odkrije vidik besede, ki jo naredi nosilko predlogov, prepričevanja in verjetja. Prav [[retorika]] oziroma govorništvo pa lahko izkoristi ta vidik besede in zato jo imenujemo umetnost prepričevanja. Gre namreč za prepričevanje, ki je vezano le na verjetje ne pa na neko resnico ali nekaj bivajočega. To poglobljeno poučevanje besede pa ga je naredilo občutljivega tudi na pesniški vidik besede. Kakor umetnost tudi retorika stremi k vzgibavanju občutkov. S tem pa retorika želi doseči nek praktičen cilj, medtem ko ima umetnost praktično brezinteresne cilje. To vzgibavanje občutkov, ki jih povzroči umetnost z uporabo besed, nima praktičnega cilja, in s tem dobi estetsko vrednosti. <ref name=Reale />
 
== Sklici ==

Navigacijski meni