Konklave: Razlika med redakcijama
m →Viri |
|||
Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
== Glej |
== Glej tudi == |
||
* [[Sikstinska kapela]] |
* [[Sikstinska kapela]] |
||
Redakcija: 20:30, 20. november 2016
Konkláve (italijansko Conclave) ("pod ključem") je skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža.
Kardinal Alojzij Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnem konklavu, in sicer je bilo to po smrti Janeza Pavla II., na konklavu, na katerem je bil izvoljen njegov naslednik papež Benedikt XVI.
Zgodovinski razvoj konklava
Konklave je ime tudi prostor, v katerem se zberejo kardinali in so tam zaprti, dokler ne izberejo/izvolijo novega papeža. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v Rimokatoliški cerkvi leta 1274 na drugem Lyonskem koncilu. Leta 1492 je bil konklave prvič v Sikstinski kapeli, ki je prizorišče vseh konklavov od leta 1878.
Pravila volitev
Volilno pravico na konklavu po sedaj veljavnih predpisih imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznjenega papeškega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.
Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Postopek volitev
Vatikan, kjer glasujejo sedaj, ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in molitev, to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v Sikstinski kapeli. Konklave se prične deseti dan po papeževi smrti in konča po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardinal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali brez vseh stikov z zunanjim svetom.
Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Viri
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Glej tudi
Zunanje povezave