Severo Ochoa: Razlika med redakcijama
nadomestitev lifetime |
m (Script) File:Severo Ochoa statue Madrid 3250.JPG → File:Severo Ochoa - Universidad Complutense de Madrid.jpg File renamed |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Znanstvenik |
{{Infopolje Znanstvenik |
||
|image = Severo Ochoa |
|image = Severo Ochoa - Universidad Complutense de Madrid.jpg |
||
|caption = Kip Severa Ochoe v Madridu |
|caption = Kip Severa Ochoe v Madridu |
||
|name = Severo Ochoa |
|name = Severo Ochoa |
Redakcija: 19:41, 6. januar 2015
Severo Ochoa | |
---|---|
Rojstvo | 24. september 1905 Luarca, Asturija, Španija |
Smrt | 1. november 1993 (88 let) Madrid, Španija |
Bivališče | Španija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Združene države Amerike |
Področja | biokemija, molekularna biologija |
Ustanove | Univerza v New Yorku Rochejev inštitut za molekularno biologijo (Nutley) |
Poznan po | raziskave sinteze RNK |
Vplivi | Otto Meyerhof |
Vplival na | Arthur Kornberg |
Pomembne nagrade | Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1959) Nacionalna medalja znanosti (1979) |
Severo Ochoa, špansko-ameriški zdravnik in biokemik, nobelovec, 24. september 1905, Luarca, Asturija, Španija, † 1. november 1993, Madrid.
Študiral je na kolidžu v Málagi, kjer je diplomiral leta 1921. Navdihnjen z delom Ramóna y Cajala je po tistem vpisal študij medicine na Univerzi v Madridu in leta 1929 pridobil naziv doktorja medicine. Nato je odšel v Heidelberg, kjer je raziskoval različne fiziološke procese pod vodstvom Otta Meyerhofa.
Leta 1931 je postal predavatelj fizologije na Univerzi v Madridu in leta 1934 napredoval še do vodje oddelka za fiziologijo na Medicinskem inštitutu v Madridu. V tem obdobju se je izpopolnjeval v Londonu, kjer je prvič prišel v stik z raziskavami na področju encimologije. Med leti 1936 in 1941 je deloval v različnih laboratorijih v tujini, med drugim v Heidelbergu, Plymouthu in na Univerzi v Oxfordu. Tu so njegovo pozornost pritegnile encimske reakcije oksidativne presnove, katerih raziskavam se je posvetil v ZDA; sprva je deloval na Univerzi Washingtona v St. Louisu, od leta 1942 pa na medicinski fakulteti Univerze v New Yorku. Motiva pogostih selitev sta bila tako iskanje najboljših pogojev za raziskave kot tudi težavne družbenopolitične razmere v Evropi pred izbruhom druge svetovne vojne. Na univerzi v New Yorku je predaval biokemijo in famakologijo, kasneje pa je postal tudi predsednik oddelka za biokemijo. Leta 1956 je pridobil ameriško državljanstvo in ostal na Univerzi v New Yorku do svoje upokojitve leta 1974.
Njegove raziskave encimskih procesov, biološke oksidacije in energetskega metabolizma so močno pripomogle k razumevanju kemičnih procesov v telesu. Njegovo najvidnejše odkritje je encim polinukleotidna fosforilaza, za katerega so sprva mislili, da je odgovoren za biosintezo ribonukleinske kisline. Kasneje se je izkazalo, da ima v tem procesu zgolj pomožno vlogo, a je bil kasneje s pridom uporabljen v raziskavah, s katerimi so razvozlali genetski kod.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1959 skupaj z Arthurjem Kornbergom Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino in leta 1979 Nacionalno medaljo znanosti. Tudi po prejemu najuglednejše nagrade v znanosti se zaradi nasprotovanja Francovemu fašističnemu režimu ni mogel vrniti v Španijo. V domovino sta se z ženo Carmen vrnila šele leta 1985.
Viri
- Biografija na straneh Nobelove fundacije. Pridobljeno 6.12.2010.
- Kornberg, Arthur (2001). »Remembering Our Teachers«. The Journal of Biological Chemistry. Zv. 276. str. 3–11.
- Rojeni leta 1905
- Umrli leta 1993
- Ameriški biokemiki
- Španski biokemiki
- Španski zdravniki
- Diplomiranci Univerze v Madridu
- Predavatelji na Univerzi v Madridu
- Predavatelji na Univerzi v New Yorku
- Prejemniki nacionalne medalje znanosti
- Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Ameriški univerzitetni učitelji
- Španski univerzitetni učitelji
- Ameriški akademiki
- Španski akademiki
- Španski Američani