Santiago Ramón y Cajal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Santiago Ramón y Cajal
Portret
Rojstvo 1. maj 1852({{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
Petilla de Aragón[d][2]
Smrt 17. oktober 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (82 let) ali 18. oktober 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[3] (82 let)
Madrid[4][3]
Bivališče Španija, Kuba
Področja histologija, nevrologija
Poznan po raziskavah živčnega sistema
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1906)
Podpis Firma de Santiago Ramón y Cajal.svg

Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.

Mladost in služenje na Kubi[uredi | uredi kodo]

Ramón y Cajal je imel tako kot Camillo Golgi, italijanski histolog, očeta v zdravstvu, vendar sprva ni kazalo, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in šele po uspešni vajenski dobi pri brivcu ter čevljarju je imel možnost za študij medicine.

Ko je leta 1873 končal študij in služil eno leto na Kubi, ki je bila tedaj španska posest, je leta 1877 postal profesor anatomije na Univerzi v Zaragozi. Vmes so ga mučile resne bolezni, na Kubi malarija, doma v Španiji pa tuberkuloza.

Raziskave živčnega sistema[uredi | uredi kodo]

Leta 1880 se je naučil Golgijevega barvanja, ga izboljšal in začel raziskovati živčni sistem. Do leta 1889 je odkril zvezo med celicami sive možganovine in hrbtnega mozga ter prikazal izredno zamotanost živčnega sistema. Prav tako je odkril sestavo očesne mrežnice. Postavil je teorijo nevronov, v kateri je izjavil, da živčni sistem sestoji zgolj iz živčnih celic oz. nevronov in njihovih izrastkov, aksonov. To je bilo v nasprotju z Golgijevimi trditvami in ta mu je tudi nasprotoval.

Leta 1889 je Ramón y Cajal na znanstvenem sestanku v Nemčiji prikazal Golgijevo barvanje, ki ga je izboljšal. Dosegel je podporo Köllikerje, švicarskega anatoma in fiziologa, ter Waldeyerja, nemškega anatoma. Z Golgijem si je leta 1906 razdelil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Leta 1922 je šel v pokoj, leta 1934 pa je umrl v starosti 82 let. V svojem življenju je objavil prek 100 znanstvenih del v španskem, nemškem in francoskem jeziku.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  2. ^ http://www.researchgate.net/publication/7441256_Opinion_the_origin_of_the_cancer_stem_cell_current_controversies_and_new_insights/file/50463517053e6da01e.pdf
  3. ^ 3,0 3,1 http://www.biography.com/people/santiago-ram%C3%B3n-y-cajal-39848
  4. ^ Record #118641867 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]