Apače: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]]. Župnija se prvič omenja v letu [[1420]]. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je bila [[1923]] priključena [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leto [[1923]] je bilo pomembno leto v zgodovini [[Apaška dolina|Apaške doline]], predvsem v smeri uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju. Do konca [[Prva svetovna vojna|svetovne vojne]] je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer [[Nemščina|nemški jezik]], saj je večina prebivalcev bila [[Nemci|nemškega]] porekla. Po letu [[1945]] so se [[Nemci]] odselili, novi priseljenci pa so prišli iz [[Prekmurje|Prekmurja]], [[Notranjska|Notranjske]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Primorska|Primorske]]. Med [[15]]. in [[18]]. [[stoletje]]m je tod razsajala [[kuga]]. Na to kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti od Apač do [[Cmurek]]a, ki predstavljajo mejo, do kod naj bi se kuga širila. Med obema [[Svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. |
Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]]. Župnija se prvič omenja v letu [[1420]]. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je bila [[1923]] priključena [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leto [[1923]] je bilo pomembno leto v zgodovini [[Apaška dolina|Apaške doline]], predvsem v smeri uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju. Do konca [[Prva svetovna vojna|svetovne vojne]] je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer [[Nemščina|nemški jezik]], saj je večina prebivalcev bila [[Nemci|nemškega]] porekla. Po letu [[1945]] so se [[Nemci]] odselili, novi priseljenci pa so prišli iz [[Prekmurje|Prekmurja]], [[Notranjska|Notranjske]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Primorska|Primorske]]. Med [[15]]. in [[18]]. [[stoletje]]m je tod razsajala [[kuga]]. Na to kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti od Apač do [[Cmurek]]a, ki predstavljajo mejo, do kod naj bi se kuga širila. Med obema [[Svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. |
||
Nedvomno je prava znamenitost [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|cerkev Marijinega vnebovzetja]], ki stoji v samem središču naselja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta [[1440]], medtem ko že leta [[1445]] postane [[župnijska cerkev]]. Skozi [[Stoletje|stoletja]] je cerkev doživela nekaj [[Arhitektura|arhitektonskih]] sprememb, dokler niso leta [[1644]] pozidali tudi sedanji zvonik. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno [[Gotika|gotska]] [[rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Marija|Marije]] iz leta [[1470]]. |
Nedvomno je prava znamenitost [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|cerkev Marijinega vnebovzetja]], ki stoji v samem središču naselja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta [[1440]], medtem ko že leta [[1445]] postane [[župnijska cerkev]]. Skozi [[Stoletje|stoletja]] je cerkev doživela nekaj [[Arhitektura|arhitektonskih]] sprememb, dokler niso leta [[1644]] pozidali tudi sedanji zvonik. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno [[Gotika|gotska]] [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Marija|Marije]] iz leta [[1470]]. |
||
Znane osebnosti so: [[Anton Semlitsch]], [[Josef Matl]] in Kanut (Benedikt) Graf des Enffans d ´Avernas. |
Znane osebnosti so: [[Anton Semlitsch]], [[Josef Matl]] in Kanut (Benedikt) Graf des Enffans d ´Avernas. |
||
Redakcija: 13:16, 25. junij 2014
Apače | |
|---|---|
 | |
  Apače Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°44′02.43″N 15°49′33.37″E / 46.7340083°N 15.8259361°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Apače |
| Ustanovitev | 1265 (kot Appetstal) |
| Nadm. višina | 218 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 636 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9253 Apače |
| Zemljevidi | |
Apače (nemško Abstall) so večje naselje, središče občine Apače. Naselje leži na Apaškem polju ob meji z Avstrijo. So gručasto naselje subpanonskega tipa z izrazito nemško arhitekturo. Apače se nahajajo ob prometnici, ki povezuje mejni prehod Trate v smeri proti Sladkemu Vrhu in Šentilju.
Zgodovina
Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini. Župnija se prvič omenja v letu 1420. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila 1923 priključena lavantinski nadškofiji. Leto 1923 je bilo pomembno leto v zgodovini Apaške doline, predvsem v smeri uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju. Do konca svetovne vojne je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer nemški jezik, saj je večina prebivalcev bila nemškega porekla. Po letu 1945 so se Nemci odselili, novi priseljenci pa so prišli iz Prekmurja, Notranjske, Dolenjske in Primorske. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. Na to kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti od Apač do Cmureka, ki predstavljajo mejo, do kod naj bi se kuga širila. Med obema svetovnima vojnama je bilo to narodnostno mešano ozemlje.
Nedvomno je prava znamenitost cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v samem središču naselja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta 1440, medtem ko že leta 1445 postane župnijska cerkev. Skozi stoletja je cerkev doživela nekaj arhitektonskih sprememb, dokler niso leta 1644 pozidali tudi sedanji zvonik. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.
Znane osebnosti so: Anton Semlitsch, Josef Matl in Kanut (Benedikt) Graf des Enffans d ´Avernas.
Občina Apače
Občina Apače obsega Apaško polje, ki se na južni in jugozahodni strani podaljšuje na severna pobočja Slovenskih goric, na severni strani pa z reko Muro meji na Republiko Avstrijo. Občina Apače se s površino 53,5 km2 in 3.605 prebivalci (julij 2012) uvršča med srednje velike slovenske občine.
Območje občine je pretežno kmetijsko. Gozd predstavlja le 26%. Razen gozdnega kompleksa ob reki Muri, ki predstavlja kar 45% gozdov v občini, drugih gozdnih kompleksov praktično ni. Gozdovi se razprostirajo na manjših površinah med kmetijskimi zemljišči.
V občini je enaindvajset naselij: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in Žiberci. Naselje Apače je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.
Glej tudi
