Apače

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Apače
Apače med letoma 1928 - 1947.
Apače is located in Slovenija
Apače
Apače
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E / 46.697917°N 15.8796944°E / 46.697917; 15.8796944Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E / 46.697917°N 15.8796944°E / 46.697917; 15.8796944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Apače
Ustanovitev 1193-1220
Površina
 • Skupno 4,4 km2
Nadmorska višina 218 m
Prebivalstvo (2015)[1]
 • Skupno 532
 • Gostota 120 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9253 Apače
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Apače (nemško Abstall) so trg (naselje), središče istoimenske občine. Apače ležijo na Apaškem polju, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje Šentilj ter MMP Trate z Gornjo Radgono.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki ilirskih gomil ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (Meinlov dvorec). Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini, se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta 1420. V 13.st. ozemlje pripade Štajerski, cerkveno pa solnograški nadškofiji. V zgodovini so Apaško polje prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala nemška kolonizacija. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. To kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in Cmurekom, in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo to narodnostno mešano ozemlje. Do konca prve svetovne vojne je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik nemški jezik, saj je bila večina prebivalcev nemškega porekla. Pomembnejša mejnika predstavljata leti 1923 in 1945. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju in priključitve lavantinski nadškofiji. Leta 1945 so bili prebivalci nemškega porekla izseljeni, novi priseljenci pa pridejo iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.

Ljudje, povezani z Apačami[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]