Nikomah: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 22:38, 10. avgust 2004

Nikomah, grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija, (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.

Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji števil je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova filozofija je bila svojevrstna sinteza Platonove in Filonove filozofije.

V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi Uvod v aritmetiko (Introductio Arithmetica (Arithmeticae), grško Arithmetike eisagoge) je prvič v zgodovini grške matematike aritmetiko obravnaval neodvisno od geometrije. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige Evklidovih Elementov, toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z daljicami, je Nikomah uporabljal aritmetično pisavo, navaden jezik pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje mnogokotniških in piramidnih števil je vplivalo na srednjeveško matematiko, posebno z izročilom Boetija, ki je prevedel v latinščino njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana popolna števila in prvi pisal o nezadostnih številih in obilnih številih.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Nikomah''', [[Grki|grški]] [[matematik]] in [[filozof]], * okoli [[60]], [[Herada]], [[Rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], (sedaj [[Jaraš]], [[Jordanija]]), † okoli [[120]].
-Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji [[število|števil]] je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova [[filozofija]] je bila svojevrstna sinteza [[Platon]]ove in [[Filon]]ove filozofije.
+Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji [[filozofija|filozofiji]] [[število|števil]] je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova filozofija je bila svojevrstna sinteza [[Platon]]ove in [[Filon]]ove filozofije.
-V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi ''Uvod v aritmetiko'' (''Introductio Arithmetica (Arithmeticae)'', [[grščina|grško]] ''Arithmetike eisagoge'') je prvič v zgodovini grške [[matematika|matematike]] [[aritmetika|aritmetiko]] obravnaval neodvisno od [[geometrija|geometrije]]. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige [[Evklid]]ovih ''Elementov'', toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z [[daljica]]mi, je Nikomah uporabljal aritmetično pisavo, navaden jezik pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje [[mnogokotniško stevilo|mnogokotniških]] in piramidnih števil je vplivalo na srednjeveško matematiko, posebno z izročilom [[Boetij]]a, ki je prevedel v [[latinščina|latinščino]] njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana [[popolno število|popolna števila]] in prvi pisal o [[nezadostno število|nezadostnih številih]] in [[obilno število|obilnih številih]].
+V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi ''Uvod v aritmetiko'' (''Introductio Arithmetica (Arithmeticae)'', [[grščina|grško]] ''Arithmetike eisagoge'') je prvič v zgodovini grške [[matematika|matematike]] [[aritmetika|aritmetiko]] obravnaval neodvisno od [[geometrija|geometrije]]. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige [[Evklid]]ovih ''Elementov'', toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z [[daljica]]mi, je Nikomah uporabljal aritmetično [[pisava|pisavo]], navaden [[jezik]] pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje [[mnogokotniško število|mnogokotniških]] in [[piramidno število|piramidnih števil]] je vplivalo na [[srednji vek|srednjeveško]] matematiko, posebno z izročilom [[Boetij]]a, ki je prevedel v [[latinščina|latinščino]] njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana [[popolno število|popolna števila]] in prvi pisal o [[nezadostno število|nezadostnih številih]] in [[obilno število|obilnih številih]].