Pojdi na vsebino

Nezadostno število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka:

oziroma vsota deliteljev:

Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Nezadostna števila je prvi vpeljal okoli leta 100 Nikomah v delu Uvod v aritmetiko (Introductio Arithmetica). Prva nezadostna števila so (OEIS A005100):

1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 41, ... .

Obstaja neskončno mnogo sodih in tudi lihih nezadostnih števil. Na primer vsa praštevila, vse praštevilske potence in vsi pravi delitelji nezadostnih ali popolnih števil so nezadostna števila.

Nezadostno število z nezadostnostjo enako 1 je skoraj popolno število. Vsa skoraj popolna števila (oblike 2k) so seveda tudi nezadostna števila.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Grasselli, Jože (2008), Enciklopedija števil, Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij, zv. 45, Ljubljana: DMFA – založništvo, COBISS 243138304, ISBN 978-961-212-209-6, ISSN 1408-1571

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: