Sploščenost: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 27 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q287251 |
m m/pnp/slog |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Sploščenost''' (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v [[verjetnostni račun|teoriji verjetnosti]] in [[statistika|statistiki]] vrednost, ki meri ''koničastost '' (ostrost vrha) [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostne porazdelitve]] [[ |
'''Sploščenost''' (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v [[verjetnostni račun|teoriji verjetnosti]] in [[statistika|statistiki]] vrednost, ki meri ''koničastost '' (ostrost vrha) [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostne porazdelitve]] [[realno število|realne]] [[slučajna spremenljivka|slučajne spremenljivke]]. Označimo jo z <math>\mathbf{\gamma_2}</math>. Na splošno pomeni večja sploščenost tudi, da je večji del [[varianca|variance]] posledica izjemnih vrednosti. |
||
== Definicija == |
== Definicija == |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
* x<sub>i</sub> pa so posamezne vrednosti iz vzorca |
* x<sub>i</sub> pa so posamezne vrednosti iz vzorca |
||
== |
== Značilnosti == |
||
*Sploščenost lahko zavzame samo naslednje vrednosti |
*Sploščenost lahko zavzame samo naslednje vrednosti |
||
:<math>\gamma_2 \in [-2,\infty)</math>. |
:<math>\gamma_2 \in [-2,\infty)</math>. |
Redakcija: 14:28, 5. junij 2013
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke. Označimo jo z . Na splošno pomeni večja sploščenost tudi, da je večji del variance posledica izjemnih vrednosti.
Definicija
Sploščenost je definirana kot razmerje med četrto kumulanto in kvadratom druge kumulante
kjer je
- κ4 četrta kumulanta
- κ2 druga kumulanta
- µ4 četrti centralni moment
- σ standadni odklon (varianca je kvadrat standardnega odklona)
Na koncu je odšteta vrednost 3. To je zaradi tega, da je sploščenost normalne porazdelitve enaka 0. Takšno vrednost včasih imenujemo tudi ekscesna sploščenost.
Četrti centralni moment je določen z
kjer je
- µ4 četrti centralni moment
- σ je standardni odklon
Za vzorec n vrednosti izračunamo sploščenost vzorca na naslednji način:
kjer je
- srednja vrednost vzorca
- xi pa so posamezne vrednosti iz vzorca
Značilnosti
- Sploščenost lahko zavzame samo naslednje vrednosti
- .
- Naj bodo neodvisne slučajne spremenljivke, ki imajo enake standardne odklone. Če velja , potem velja tudi
- ,
kjer so
- koeficienti sploščenosti pripadajočih vrednosti.
Sploščenost vedno primerjamo s sploščenostjo normalne porazdelitve, ki ima vrednost 0. Če je sploščenost različna od nič, potem se porazdelitev bistveno razlikuje od normalne porazdelitve. Kadar je pozitivna, je porazdelitev bolj ostra, kadar pa je negativna pa je manj ostra.
Visoka vrednost sploščenosti pomeni, da ima porazdelitev ostrejši vrh in daljši rep.
Porazdelitve z ničelno ekscesno sploščenostjo, imenujemo tudi mezokurtična (mezokurtotična) porazdelitev (primer binomska porazdelitev). Kadar ima porazdelitev pozitivno ekscesno sploščenost, pravimo, da je porazdelitev leptokurtična (leptokurtotična) (tudi nad Gaussova – super Gaussova) (primer Laplaceova porazdelitev). Porazdelitve z negativno ekscesno sploščenostjo pa imenujemo platikurtične (platikurtotična) (tudi pod Gaussove – sub Gaussova) (primer zvezna enakomerna porazdelitev in Bernoullijeva porazdelitev, ki ima p=1/2)