Laplaceov operator: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp+
dp+/tn
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Laplaceov operátor''' [laplásov ~] (tudi '''laplacian''' in redkeje operator delta) je v [[vektorski račun|vektorskem računu]] [[skalar]]ni [[diferencialni operator]] [[skalarna funkcija|skalarne funkcije]] φ. Je enak [[vsota|vsoti]] vseh drugih [[parcialni odvod|parcialnih odvodov]] odvisne spremenljivke.
'''Laplaceov operátor''' [laplásov ~] (tudi '''laplasian''' in redkeje operator delta) je v [[vektorski račun|vektorskem računu]] [[skalar]]ni [[diferencialni operator]] [[skalarna funkcija|skalarne funkcije]] φ. Je enak [[vsota|vsoti]] vseh drugih [[parcialni odvod|parcialnih odvodov]] odvisne spremenljivke.


To odgovarja [[divergenca|div]] ([[gradient|grad]] φ), zato tudi uporaba simbola [[del]] (operator [[nabla]]), ki ga predstavlja:
To odgovarja [[divergenca|div]] ([[gradient|grad]] φ), zato tudi uporaba simbola [[del]] (operator [[nabla]]), ki ga predstavlja:
Vrstica 38: Vrstica 38:


Laplaceov operator se na primer pojavlja v [[Laplaceova enačba|Laplaceovi]], [[Poissonova enačba|Poissonovi]], [[Poisson-Boltzmannova enačba|Poisson-Boltzmannovi]], [[Helmholtzova enačba|Helmholtzovi]] ali [[valovna enačba|valovni enačbi]].
Laplaceov operator se na primer pojavlja v [[Laplaceova enačba|Laplaceovi]], [[Poissonova enačba|Poissonovi]], [[Poisson-Boltzmannova enačba|Poisson-Boltzmannovi]], [[Helmholtzova enačba|Helmholtzovi]] ali [[valovna enačba|valovni enačbi]].

== Značilnosti ==


Laplaceov operator je [[linearnost|linearen]]:
Laplaceov operator je [[linearnost|linearen]]:
Vrstica 46: Vrstica 48:


: <math>\nabla^2(fg)=(\nabla^2f)g+2(\nabla f)\cdot(\nabla g)+f(\nabla^2g) \!\, . </math>
: <math>\nabla^2(fg)=(\nabla^2f)g+2(\nabla f)\cdot(\nabla g)+f(\nabla^2g) \!\, . </math>

== Posplošitve ==

Lapleceov operator na 0-formi se z [[posplošeni Laplaceov operator|posplošenim Laplaceovim operatorjem]] zapiše kot:

: <math>*\mathbf(d) \left( *\mathbf(d) f^{(0)} \right) \equiv \Delta f^{(0)} \!\, . </math><ref name="cadez_2011">Čadež (2011), str. 158.</ref>{{rp|158}}

Laplaceov operator se lahko posploši na več drugih načinov. [[d'Alembertov operator]] (<math>\square \,</math>) je definiran na [[prostor Minkowskega|prostoru Minkowskega]]. [[Laplace-Beltramijev operator]] (<math>\Delta \, </math>) je eliptični diferencialni operator 2. reda na vsaki [[Riemannova mnogoterost|Riemannovi mnogoterosti]]. Laplace-Beltramijev operator na [[funkcija|funkciji]] je [[sled matrike|sled]] njene [[Hessova matrika|Hessove matrike]]:

: <math> \Delta f = \mathrm{sl}(H(f)) \!\, , </math>

kjer je sled vzeta glede na inverz [[metrični tenzor|metričnega tenzorja]]. Laplace-Beltramijev operator se lahko posploši tudi na operator (prav tako imenovan Laplace-Beltramijev operator), ki deluje na [[tenzorsko polje|tenzorska polja]] s podobnim obrazcem.

[[Laplace-de Rahmov operator]] deluje na prostore [[diferencialna forma|diferencilnih form]] na [[psevdoriemannova ploskev|psevdoriemannovih ploskvah]]. Z Laplace-Beltramijevim operatorjem je povezan prek [[Weitzenböckova identite|Weitzenböckove identitete]]. Laplace-de Rahmov operator je na Riemannovi mnogoterosti [[eliptični operator|eliptičen]], na [[Lorentzova mnogoterost|Lorentzovi mnogoterosti]] pa [[hiperbolični operator|hiperboličen]]. Določen je kot:

: <math> \Delta= \mathrm{d}\delta+\delta\mathrm{d} = (\mathrm{d}+\delta)^{2} \!\, , </math>

kjer je d [[zunanji odvod]] ali diferencial, δ pa je [[kodiferencial]], ki deluje kot {{nowrap|1=(&minus;1)<sup>''kn''+''n''+1</sup>&lowast;''d''&lowast;}} na ''k''-forme, kjer je ∗ [[Hodgeov dual]], oziroma Hodgeov operator zvezdica.

Pri računanju Δƒ za skalarno funkcijo ƒ, je δƒ = 0, tako da velja:

: <math> \Delta f = \delta \, df \!\, . </math>

Do skupnega predznaka je Laplace-de Rhamov operator enakovreden definiciji Laplace-Beltramijevega operatorja, ko deluje na skalarno funkcijo. Na funkcijah je Laplace-de Rhamov operator dejansko negativ Laplace-Beltramijevega operatorja, saj običajna normalizacija kodiferenciala zagotavlja, da je Laplace-de Rhamov operator (formalno) pozitivno definiten, Laplace-Beltramijev operator pa je običajno negativen. Predznak je le dogovor, v virih velikokrat se pojavljata oba. Laplace-de Rhamov operator se precej razlikuje od tenzorskega Laplaceovega operatorja, ki je omejen na poševnosimetrične tenzorje. Poleg priložnostnega predznaka se operatorja razlikujeta z Weitzenböckovo identiteto, ki eksplicitno vsebuje [[Riccijev tenzor ukrivljenosti]].

== Opombe in sklici ==
{{opombe}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last=Čadež|first=Andrej|authorlink=Andrej Čadež|title=Teorija gravitacije|series=Matematika - fizika: zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij, ISSN 1408-1570; (49)|year=2011|publisher=DMFA - založništvo|location=Ljubljana|isbn=978-961-212243-0|issn=1408-1571|cobiss=256557568}}


[[Kategorija:Matematična analiza]]
[[Kategorija:Matematična analiza]]

Redakcija: 13:07, 17. julij 2012

Laplaceov operátor [laplásov ~] (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ. Je enak vsoti vseh drugih parcialnih odvodov odvisne spremenljivke.

To odgovarja div (grad φ), zato tudi uporaba simbola del (operator nabla), ki ga predstavlja:

Zapišemo ga tudi z znakom Δ.

V eno in dvorazsežnih kartezičnih koordinatah je Laplaceov operator:

In v treh Σ(x, y, z):

V trorazsežnih cilindričnih koordinatah Σ(r, φ, z) je:

V trorazsežnih sferičnih koordinatah Σ(r, θ, φ) je:

Laplaceov operator se na primer pojavlja v Laplaceovi, Poissonovi, Poisson-Boltzmannovi, Helmholtzovi ali valovni enačbi.

Značilnosti

Laplaceov operator je linearen:

Velja tudi:

Posplošitve

Lapleceov operator na 0-formi se z posplošenim Laplaceovim operatorjem zapiše kot:

[1]:158

Laplaceov operator se lahko posploši na več drugih načinov. d'Alembertov operator () je definiran na prostoru Minkowskega. Laplace-Beltramijev operator () je eliptični diferencialni operator 2. reda na vsaki Riemannovi mnogoterosti. Laplace-Beltramijev operator na funkciji je sled njene Hessove matrike:

kjer je sled vzeta glede na inverz metričnega tenzorja. Laplace-Beltramijev operator se lahko posploši tudi na operator (prav tako imenovan Laplace-Beltramijev operator), ki deluje na tenzorska polja s podobnim obrazcem.

Laplace-de Rahmov operator deluje na prostore diferencilnih form na psevdoriemannovih ploskvah. Z Laplace-Beltramijevim operatorjem je povezan prek Weitzenböckove identitete. Laplace-de Rahmov operator je na Riemannovi mnogoterosti eliptičen, na Lorentzovi mnogoterosti pa hiperboličen. Določen je kot:

kjer je d zunanji odvod ali diferencial, δ pa je kodiferencial, ki deluje kot (−1)kn+n+1d na k-forme, kjer je ∗ Hodgeov dual, oziroma Hodgeov operator zvezdica.

Pri računanju Δƒ za skalarno funkcijo ƒ, je δƒ = 0, tako da velja:

Do skupnega predznaka je Laplace-de Rhamov operator enakovreden definiciji Laplace-Beltramijevega operatorja, ko deluje na skalarno funkcijo. Na funkcijah je Laplace-de Rhamov operator dejansko negativ Laplace-Beltramijevega operatorja, saj običajna normalizacija kodiferenciala zagotavlja, da je Laplace-de Rhamov operator (formalno) pozitivno definiten, Laplace-Beltramijev operator pa je običajno negativen. Predznak je le dogovor, v virih velikokrat se pojavljata oba. Laplace-de Rhamov operator se precej razlikuje od tenzorskega Laplaceovega operatorja, ki je omejen na poševnosimetrične tenzorje. Poleg priložnostnega predznaka se operatorja razlikujeta z Weitzenböckovo identiteto, ki eksplicitno vsebuje Riccijev tenzor ukrivljenosti.

Opombe in sklici

  1. Čadež (2011), str. 158.

Viri

  • Čadež, Andrej (2011). Teorija gravitacije. Matematika - fizika: zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij, ISSN 1408-1570; (49). Ljubljana: DMFA - založništvo. COBISS 256557568. ISBN 978-961-212243-0. ISSN 1408-1571.