Vrtenje: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: hi:घूर्णन |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: bo:འཁོར་འགྲོས།, kk:Айналу |
||
Vrstica 49: | Vrstica 49: | ||
[[ar:دوران]] |
[[ar:دوران]] |
||
[[bg:Въртене]] |
[[bg:Въртене]] |
||
[[bo:འཁོར་འགྲོས།]] |
|||
[[ca:Rotació]] |
[[ca:Rotació]] |
||
[[cs:Rotace]] |
[[cs:Rotace]] |
||
Vrstica 66: | Vrstica 67: | ||
[[it:Rotazione]] |
[[it:Rotazione]] |
||
[[ja:回転]] |
[[ja:回転]] |
||
[[kk:Айналу]] |
|||
[[kn:ಪರಿಭ್ರಮಣ]] |
[[kn:ಪರಿಭ್ರಮಣ]] |
||
[[mr:अक्ष]] |
[[mr:अक्ष]] |
Redakcija: 14:07, 15. julij 2011
Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Vrtenje v fiziki
Vrtênje je v fiziki takšno gibanje togega telesa, pri kateri ostajajo točke na osi vrtenja pri miru.
Pri vrtenju okrog nepremične osi ima togo telo vrtilno količino in vrtilno kinetično energijo , pri čemer je vztrajnostni moment togega telesa okoli te osi, ω pa kotna hitrost.
Za vrtenje velja izrek o vrtilni količini.
Matematični opis zasuka
V matematiki se rotacija imenuje tudi zasúk ali vŕtež. Za razliko od fizike, kjer je pomembno postopno prehajanje iz ene lege v drugo (zato nedovršni glagol vrteti), je v matematiki pomemben le odnos med začetno in kočno lego (zato dovršni glagol zasukati).
Zasuk je ena od osnovnih preslikav v geometriji in sodi med toge premike (preslikave, ki ohranjajo razdalje med točkami). V ravnini poznamo zasuk okoli točke, v prostoru pa zasuk okoli premice.
V dvorazsežnem vektorskem prostoru (tj. v kartezični ravnini) lahko zasuk točke T(x,y) za kot θ v pozitivni smeri okoli koordinatnega izhodišča zapišemo z matriko:
To pomeni, da se točka T(x,y) preslika v točko T' s koordinatama:
V drugih vedah
V anatomiji rotacija predstavlja gibanje v sklepu.
V astronomiji je rotacija gibanje telesa okrog svoje lastne osi (za razliko od revolucije, ki je gibanje okoli drugega telesa).
Glej tudi
- ohranitveni zakon
- invariantnost
- invariantnost vrtenja
- simetrija
- sočasno vrtenje (sinhrono vrtenje)
- togi premik
- translacija