Ji Šing: Razlika med redakcijama
m +p |
m + |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{slog2|razlog=nenehne uporabe leta na začetku povedi}} |
{{slog2|razlog=nenehne uporabe leta na začetku povedi}} |
||
'''I Sin''' (一行) (Yi Xing, Yi-xing, I Hsing), [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]] in [[budizem|budistični]] [[menih]], * [[683]], † [[727]]. |
'''I Sin''' (一行) (Yi Xing, Yi-xing, I Hsing), [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]], [[matematik]] in [[budizem|budistični]] [[menih]], * [[683]], † [[727]]. |
||
I Sin je živel v času srednje [[Dinastija Tang|Dinastije Tang]] (唐朝) ([[618]]-[[907]]). |
I Sin je živel v času srednje [[Dinastija Tang|Dinastije Tang]] (唐朝) ([[618]]-[[907]]). |
||
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
[[leto|Leta]] [[720]] je med prvimi izmeril [[magnetna deklinacija|magnetno deklinacijo]]. |
[[leto|Leta]] [[720]] je med prvimi izmeril [[magnetna deklinacija|magnetno deklinacijo]]. |
||
Skupaj z [[država|državnim]] [[uradnik]]om Liang Ling-zanom (Liang Ling-Tsan) (梁令瓚) je leta [[723]] na podlagi [[Čang Heng|Čang Hengovega]] [[nebesni globus|nebesnega globusa]] na [[voda|vodni]] pogon verjetno prvi izdelal vrsto mehanske [[ura|ure]]. |
|||
Leta [[724]] je izboljšal teorijo navideznega [[Sonce|Sončevega]] gibanja Lia Čua (Liu Zhou) ([[544]]-[[610]]) iz leta [[600]]. Izdelal je [[koledar]] Da Jan (Li) (Da Yan, Da-yan-li). Tu je za neenake razmike opazovalnih podatkov uporabil [[interpolacija|interpolacijske]] [[enačba|enačbe]] drugega reda. Koledar so začeli uporabljati leta [[729]] in ga uporabljali do leta [[757]]. |
Leta [[724]] je izboljšal teorijo navideznega [[Sonce|Sončevega]] gibanja Lia Čua (Liu Zhou) ([[544]]-[[610]]) iz leta [[600]]. Izdelal je [[koledar]] Da Jan (Li) (Da Yan, Da-yan-li). Tu je za neenake razmike opazovalnih podatkov uporabil [[interpolacija|interpolacijske]] [[enačba|enačbe]] drugega reda. Koledar so začeli uporabljati leta [[729]] in ga uporabljali do leta [[757]]. |
||
Leta [[725]] je primerjal [[kot]]ne [[razdalja|razdalje]] [[zvezda|zvezd]] v [[Labod (ozvezdje)|Labod]]u s svojimi in starejšimi meritvami in pri tem prvi odkril, da se medsebojne [[lega|lege]] zvezd s [[čas]]om spreminjajo. Njegove dejanske ugotovitve [[lastno gibanje|lastnega gibanja]] niso upoštevali. Pri tem je upošteval tudi vpliv [[precesija enakonočij|precesije]] [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]]. |
Leta [[725]] je primerjal [[kot]]ne [[razdalja|razdalje]] [[zvezda|zvezd]] v [[Labod (ozvezdje)|Labod]]u s svojimi in starejšimi meritvami in pri tem prvi odkril, da se medsebojne [[lega|lege]] zvezd s [[čas]]om spreminjajo. Njegove dejanske ugotovitve [[lastno gibanje|lastnega gibanja]] niso upoštevali. Pri tem je upošteval tudi vpliv [[precesija enakonočij|precesije]] [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]]. |
||
I Sin je izračunal število možnih postavitev na deski za [[go]]. Brez uporabe znaka za [[število]] [[0 (število)|0]] je to storil malo težje. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 21: | Vrstica 23: | ||
[[Category:Umrli v letu 727|I Sin]] |
[[Category:Umrli v letu 727|I Sin]] |
||
[[Category:Kitajski astronomi|I Sin]] |
[[Category:Kitajski astronomi|I Sin]] |
||
[[Category:Kitajski matematiki|I Sin]] |
|||
Redakcija: 19:08, 19. julij 2005
I Sin (一行) (Yi Xing, Yi-xing, I Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
I Sin je živel v času srednje Dinastije Tang (唐朝) (618-907).
Leta 720 je med prvimi izmeril magnetno deklinacijo.
Skupaj z državnim uradnikom Liang Ling-zanom (Liang Ling-Tsan) (梁令瓚) je leta 723 na podlagi Čang Hengovega nebesnega globusa na vodni pogon verjetno prvi izdelal vrsto mehanske ure.
Leta 724 je izboljšal teorijo navideznega Sončevega gibanja Lia Čua (Liu Zhou) (544-610) iz leta 600. Izdelal je koledar Da Jan (Li) (Da Yan, Da-yan-li). Tu je za neenake razmike opazovalnih podatkov uporabil interpolacijske enačbe drugega reda. Koledar so začeli uporabljati leta 729 in ga uporabljali do leta 757.
Leta 725 je primerjal kotne razdalje zvezd v Labodu s svojimi in starejšimi meritvami in pri tem prvi odkril, da se medsebojne lege zvezd s časom spreminjajo. Njegove dejanske ugotovitve lastnega gibanja niso upoštevali. Pri tem je upošteval tudi vpliv precesije Zemljine vrtilne osi.
I Sin je izračunal število možnih postavitev na deski za go. Brez uporabe znaka za število 0 je to storil malo težje.
Glej tudi
- Edmond Halley
- nebesna krogla (nebesna sfera)