William Huggins: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArthurBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ca:William Huggins
m robot Dodajanje: ko:윌리엄 허긴스
Vrstica 60: Vrstica 60:
[[it:William Huggins]]
[[it:William Huggins]]
[[ja:ウィリアム・ハギンズ]]
[[ja:ウィリアム・ハギンズ]]
[[ko:윌리엄 허긴스]]
[[lb:William Huggins]]
[[lb:William Huggins]]
[[nl:William Huggins]]
[[nl:William Huggins]]

Redakcija: 04:56, 1. januar 2009

Sir William Huggins, 1910

Sir William Huggins, angleški učenjak in astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Huggins je najbolj znan po svojem pionirskem delu s področja astronomske spektroskopije.

Življenje in delo

Huggins je leta 1854 zgradil zasebni observatorij v 90 Upper Tulse Hill, 5 milj južno od Londona. Leta 1860 je namestil 8 palčni (203 mm) refraktor z lečami, ki jih je izdelal Alvan Clark.

Ko sta leta 1859 Kirchhoff in Bunsen odkrila, da absorpcijske črte lahko pokažejo sestavo izvora, je Huggins v observatoriju začel primerjati laboratorijske spektre svetil s spektri zvezd. Leta 1862 je uporabljal 200 mm refraktor s spektroskopom in raziskal spektre približno 40. zvezd in v njih našel znane spektralne vzorce mnogih znanih kemičnih snovi.

Leta 1864 je ugotovil sevanje meglic. Raziskal je spekter planetarne meglice »Mačje oko« (NGC 6543) v Zmaju in našel dve zeleni emisijski črti, ki ju ni mogel enačiti s sevanjem nobenega do tedaj znanega kemijskega elementa. Pokazal je naprej, da imajo nekatere meglice, kot tudi M42, znana Orionova meglica, emisijski spekter in morajo zaradi tega biti plinaste. Meglica M31 v Andromedi pa kaže absorpcijski spekter, ki je značilen za zvezde. Tako je med prvimi razlikoval meglice od galaksij.

Leta 1866 je spektroskopsko opazoval novo T Severne krone, ki je tedaj prvič izbruhnila, in našel emisijske črte vodika. Leta 1868 je v spektru kometa odkril spektralne črte etilena in emisijske črte ogljika. Med prvimi je poskusil meriti radialne hitrosti zvezd. V spektralnih črtah Sirija je zapazil Dopplerjev premik in precej natančno določil njegovo radialno hitrost. Pri spektroskopskem delu mu je pomagal kemik Miller.

V letu 1875 se je poročil z Margaret Lindsay Huggins, prav tako dobro astronomko, in skupaj sta začela objavljati znanstvene članke. Margareta ga je vzpodbujala pri fotografskem delu in pomagala sistematizirati njune raziskave.

Leta 1897 je bil povzdignjen v viteški red. V letih 1900 do 1906 je bil predsednik Kraljeve družbe.

Pokopan je na pokopališču Golders Green v Londonu.

Priznanja

Nagrade

Kraljeva astronomska družba (RAS) je leta 1867 Hugginsu in Millerju podelila Zlato medaljo.

Za svoje znanstvene dosežke je Huggins leta 1898 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe, leta 1901 Medaljo Henryja Draperja, leta 1904 pa Medaljo Bruceove.

Poimenovanja

Po njem se imenuje asteroid 2635 Huggins ter kraterja na Luni (Huggins) in na Marsu (Huggins).

Glej tudi