Pogovor:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kontroverze[uredi kodo]

Glavnina članka predstavlja slovenske partizane oz. NOV in POS kot zločinsko vojsko, kar je izrazito pristransko. Članek je potrebno ideološko nevtralizirati z informacijami iz nerevizionističnih zgodovinskih virov. Semle sem preselil odstavke, ki sem jih v članku zaradi uravnoteženja brisal:

Edina kazen, ki jo je bilo po tem odloku mogoče izreči proti osumljencu, katerega je partizansko sodišče spoznalo za krivega, je bila smrtna. Z Odlokom SNOO je bila torej odprta pot za izvajanje revolucionarnega terorja nad civilnim prebivalstvom, po prosti presoji lokalnih partizanskih poveljnikov. Partizanskim sodiščem, ki so na podlagi omenjenega Odloka SNOO izvrševale usmrtitve, ni mogoče priznati statusa regularnih sodišč, njihovih postopkov pa ni mogoče obravnavati kot regularne sodne postopke. Usmrtitve civilistov, ki so jih izvrševali slovenski partizani, je zato mogoče obravnavati edinole kot poboje oziroma kot umore.[1]

Ocenjuje se, da so slovenski partizani skupaj z drugimi pripadnimi revolucionarnimi silami (VOS) med vojno in neposredno po vojni pobili preko 24.000 prebivalcev takratne Slovenije (od tega 14.000 po koncu vojne). S tem so slovenske partizanske enote neposredno odgovorne za okoli 25% vseh z vojno povezanih žrtev na današnjem ozemlju Republike Slovenije.[2]

Poleg teh dveh množičnih naj bi vzporedno prihajalo tudi do nekaterih manjših pobojev romskega prebivalstva. Ker je šlo v tem primeru za pobijanje ljudi zaradi pripadnosti določeni etnični skupini , je v njih mogoče videti elemente etničnega čiščenja.[3]

Partizani naj bi bili že leta 1941 v posesti težjega in težkega orožja italijanske izdelave, ki ga v predvojni jugoslovanski vojski ni bilo na razpolago. Obstajala naj bi pričevanja, da sta vodstvo Osvobodilne fronte in italijanska okupacijska komanda predvsem na območju Ljubljane, Novega mesta in Bele krajine vzdrževali redne zveze, se vzajemno obveščali o premikih posameznih oboroženih enot in se na ta način izogibali neposrednim vojaškim konfliktom. Italijanske okupacijske oblasti naj bi partizanske enote v določenih primerih oskrbovale s hrano, sanitetnim materialom, oborožitvijo in strelivom. V začetku meseca avgusta 1942 naj bi na železniško postajo Vevče pri Ljubljani pripeljali dva plombirana vagona, iz katerih so aktivisti OF ponoči odvažali vojaško opremo, orožje in strelivo. Spomladi leta 1943 naj bi italijansko armadno poveljstvo iz Ljubljane na železniško postajo na Mirni za partizanske potrebe dostavilo cel vagon vojaške opreme, hrane, čevljev in papirja za tiskanje propagande. Trije vagoni podobnega blaga naj bi bili po pogajanjih generala Ceruttija z lokalnim partizanskim poveljstvom junija 1943 dostavljeni tudi na postajo v Straži. [4] Isti general Cerutti, poveljnik novomeške divizije Isonzo, naj bi 9. septembra, takoj po kapitulaciji Italije, predal vodstvu Osvobodilne fronte tudi vse težko orožje, topove, tanke, avtomobile in skladišča svoje divizije, 13. septembra pa naj bi ob partizanski podpori na čelu 2000 italijanskih vojakov osebno vodil napad na vas Bloke, kjer so se zadrževali protikomunistični borci in civilno prebivalstvo.[5]

--Hladnikm (pogovor) 09:55, 24. januar 2018 (CET)[odgovori]

  1. ↑ Milko Mikola, Rdeče nasilje, Celjska Mohorjeva družba, 2012.
  2. ↑ Svenšek, Ana (10. junij 2012). »Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev«. MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |trans_title= (predlagano je |trans-title=) (pomoč)
  3. ↑ Dr. Milko Mikola, Rdeče nasilje, Celjska Mohorjeva družba, 2012.
  4. ↑ Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Ljubljana, 1944 (str. 210)
  5. ↑ Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Ljubljana, 1944 (str. 212)
Isti uporabnik je napisal kar nekaj člankov in večina je označenih za pristranske. [1]--Sporti (pogovor) 10:22, 24. januar 2018 (CET)[odgovori]
Pa res, slog gesel je zavzemajoč in z ideološko in čustveno zaznamovanostjo krši temeljno wikipedijsko zahtevo po nevtralni in uravnoteženi obravnavi tem. Gesla kličejo po koreniti slogovni popravi. --Hladnikm (pogovor) 18:31, 25. januar 2018 (CET)[odgovori]
Mimoklic: glede na avtorja se pristranosti ne moremo čuditi. Glej Twitter račun taistega za vtis. — Yerpo Ha? 18:47, 25. januar 2018 (CET)[odgovori]

Pretežen del članka resda obravnava kontroverze, vendar ne vem, če je kakšen smisel brisati ven zgodovinske podatke, ki so sami po sebi videt objektivni in imajo ustrezno naveden relevanten vir. Se pravi, uravnoteženost se ne dosega z brisanjem, ampak z dodajanjem, sicer takšno "uravnavanje" logično pripelje do izničenja članka. Sploh podatek o številu žrtev (drugi vir) je več kot dragocen in je že tako ali tako težko do njega prit, zato se mi zdi precej nerazumno tako ravnanje. --  Janezdrilc 14:17, 26. januar 2018 (CET)[odgovori]

Strinjam se, da je dopolnjevanje ustreznejše od brisanja. V temle primeru je bilo brisanje številke, ki je prikazovala partizane kot glavno zlo druge svetovne vojne, brez škode, saj je objektivna statistika žrtev že navedena v članku od 2. svetovni vojni na Slovenskem. V tale članek jo bo smiselno vrniti skupaj s številkami o žrtvah, ki so jih partizani povzročili Nemcem, Italijanom in njihovim kolaborantom, in z razlago, koliko žrtev je umrlo v vojnem spopadu, koliko je bilo eksekucij izdajalcev, koliko je bilo pobitih po vojni. --Hladnikm (pogovor) 16:16, 26. januar 2018 (CET)[odgovori]

Gesla v Enciklopediji Slovenije kot vir za nadaljnje dopolnitve članka[uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor:Narodnoosvobodilna_vojska_in_partizanski_odredi_Slovenije&oldid=4951966«