Oskar Böhm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Oskar Böhm
Portret
Rojstvo 19. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Smrt 19. september 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (92 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic veterinar

Oskar Böhm, slovenski veterinar, mikrobiolog, imunolog, epizootiolog in univerzitetni učitelj, * 19. januar 1921, Grahovo, † 19. september 2013, Ljubljana.

Bil je redni profesor Veterinarske fakultete v Ljubljani in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, razgledan v živinorejski stroki in strokovnjak praktik.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Njegov oče Oskar Robert Böhm, ki se je leta 1903 za časa Avstro-ogrske kot mlekar in sirar s Češke priselil v Slovenijo, je izučen tudi kot živinozdravilec zdravil živino po Notranjskem in bil spodbuda za njegovo odločitev za študij veterine. Leta 1939 je maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Veterino je med letoma 1939 in 1941 študiral sprva na univerzi v Zagrebu. Ker je njegov domači kraj Cerknico med drugo svetovno vojno okupirala Italija, je bil prisiljen študij nadaljevati na univerzi v italijanski Bologni, kjer je diplomiral 20. julija 1944. Pod mentorstvom Evgena Topolnika je na Veterinarski fakulteti v Zagrebu opravil doktorski študij o diagnostiki goveje bruceloze. Za doktorja znanosti iz mikrobiologije, imunologije in epizootiologije je promoviral 29. junija 1963.

Bil je oče petih otrok.

Zaposlitev[uredi | uredi kodo]

Na takratnem Veterinarskem zavodu Slovenije[1] je bil zaposlen v obdobju od 1946 do 1971. Sprva je bil vodja ekip za zatiranje bruceloze, vodja serološkega laboratorija in načelnik oddelka za zdravstveno varstvo prašičev. Leta 1961 je napredoval v višjega strokovnega sodelavca in leta 1964 v višjega znanstvenega sodelavca ter leta 1969 v znanstvenega svetnika. Na Univerzi v Ljubljani je bil zaposlen v obdobju od 1971 do upokojitve v letu 1991. Sprva na veterinarskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo kasneje na Biotehniški fakulteti in končno po letu 1990 na samostojni Veterinarski fakulteti. Na fakulteti je bil sprva zunanji predavatelj, nato v naprej habilitirani izredni profesor in po letu 1971 redni profesor. Od 1959 do 1991 oziroma dvaintrideset let je predaval ter izvajal vaje za predmet Bolezni in zdravstveno varstvo prašičev. Bil je raziskovalec in po prihodu na fakulteto predstojnik Inštituta za zdravstveno varstvo prašičev. Po letu 1969 je bil večkrat zapored organizator in mentor magisterskega podiplomskega študija na področjih zdravstvenega varstva in reprodukcije prašičev ter epizootiologije pri različnih vrstah živali. Sodeloval je na tečajih za seznanjanje terenskih veterinarjev z novostmi v veterinarski znanosti.

Delo[uredi | uredi kodo]

V obdobju od 1946 do 1959 je opravljal splošno imunološko in epizootiološko delo. Od 1946 do 1953 je bil vodja ekip za zatiranje bruceloze pri ovcah, kozah, kasneje tudi pri govedu in prašičih. Izkoreninjene so bile vse enzootije pri drobnici na južnem delu Slovenskega Primorja in Istre ter pri govedu na Tolminskem in v Zgornji Savski dolini in pri prašičih na družbenih prašičerejskih obratih. S sodelavci je tudi preučeval razširjenost mrzlice Q pri drobnici in afekciozne anemije pri konjih. Od leta 1956 do 1965 je študiral krvne skupine pri govedu in prašičih. S sodelavci je prvi v Jugoslaviji uvedel serološko ugotavljanje genskih markerjev. Na Inštitutu za zdravstveno varstvo prašičev, ki ga je vodil, so izvajali serološko diagnostiko bruceloze in maleusa. Sodelavci inštituta so sodelovali v fakultetnem bakteriološkem oziroma virološkem laboratoriju (predvsem enterobakterije in prašičji virusi). Skupaj s sodelovci je preučeval v laboratorijih in izolatorjih ter na velikih prašičerejskih posestvih najpomembnejše kužne in druge bolezni prašičev (npr. prašičja kuga, bolezni prebavil in dihal, sindrom mastitis, metritis, agalakcija, stresni sindrom, bolezni gibal itd.). Inštitut je spremljal tako razvoj prašičerejskih obratov kot zasebno kmečko rejo in postopoma s sistemom zdravstvenega varstva prašičev izkoreninil nevarne kužne bolezni na območju celotne republike.

Od leta 1972 do smrti je bil tudi član veterinarske sekcije Terminološke komisije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Je torej eden soavtorjev Veterinarskega terminološkega slovarja (2013).

Mednarodna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Strokovno se je izpopolnjeval v Italiji, ZDA, Združenem kraljestvu, Nemčiji in na Danskem. Od 1963 je bil član Ameriške veterinarsko-medicinske zveze (American Veterinary Medical Association). Predsednik Mednarodnega društva veterinarjev, specialistov za prašiče (International Pig Veterinary Society, IPVS) je bil v letih 1976–1978 in bil zato kasneje njegov 5. častni predsednik. Član Mednarodnega društva za raziskovanje živalskih krvnih skupin (od 1988 Mednarodno društvo za živalsko genetiko - International Society for Animal Genetics, ISAG) je bil od 1962 do 1990. Konferenca društva je bila v Ljubljani leta 1962. Od 1984 do 1991 je bil zastopnik Jugoslovanske zveze veterinarjev in veterinarskih tehnikov v Mednarodni veterinarski akademiji za ukrepanje proti katastrofam, ki grozijo živalim (International Veterinary Academy on Disaster Medicine, 1979–1992).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • 287 objavljenih del: od tega 124 poročil o znanstveno-raziskovalnih nalogah, 5 o izjemni kazuistiki, 54 sekundarnih strokovnih člankov, 16 učbenikov in skript, 58 strokovnih člankov za živinorejce, prevod ene knjige in 29 prispevkov o splošnih veterinarskih zadevah
  • BÖHM, Oskar. Goveja bruceloza na Tolminskem. (COBISS)
  • BÖHM, Oskar. Zapiski s predavanj Bolezni in zdravstveno varstvo prašičev. (COBISS)
  • BATIS, Janez (avtor, urednik), BÖHM, Oskar (avtor, urednik) in drugi. Veterinarski terminološki slovar. (COBISS)
  • BÖHM, Oskar. Nova biotehnologija v kmetijstvu, veterinarstvu in živilstvu. (COBISS)

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • Red dela z zlatim vencem, 1966, SFR Jugoslavija, za uspehe pri zatiranju bruceloze
  • Jesenkovo priznanje, 1974, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za uvajanje in razvijanje študija živalskih in krvnih skupin kot metode za nesporno določanje porekla goved in prašičev; za prispevanje k uspešnemu delu v selekciji živali; za odlično opravljeno mednarodno raziskovalno nalogo - tehten prispevek v zootehniki in bioloških znanostih - "Krvne skupine govejih pasem v Jugoslaviji"
  • Priznanje VDO Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 1986, ob 60-letnici Veterinarskega bakteriološkega zavoda, ob 40-letnici Veterinarskega znanstvenega zavoda Slovenije, ob 30-letnici v TOZD za veterinarstvo
  • Plaketa za dolgoletno sodelovanje v Odboru za prašičerejo, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije
  • Priznanje dr. Janeza Bleiweisa, 1992, Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Republike Slovenije, za izredne dosežke pri razvoju veterinarstva
  • Naziv zaslužni profesor, 1995, Univerza v Ljubljani, kot priznanje za zasluge pri razvoju izobraževanja in raziskovanja na Veterinarski fakulteti ter za izjemne uspehe na področju epizootiologije

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Zavod je bil leta 2002 pripojen Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (NVI), organizacijski enoti Veterinarske fakultete v Ljubljani.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • JURCA, Jože: 90 let prof. dr. Oskarja Böhma, Vestnik Veterinarske zbornice Slovenije. - Letn. 6, št. 2 (april 2011), str. 23, (COBISS)
  • JURCA, Jože: Prof. dr. Oskar Böhm - devetdesetletnik. Reja prašičev : strokovna revija. ISSN 1408-600X. - Letn. 13, št. 4 (2010), str. 20-21
  • Prof. dr. Oskar Böhm, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Veterinarske novice. - Let. 22, št. 2 (1996), str. 63-64 (COBISS)
  • Kosec, Marjan: Zasl. prof. dr. Oskar Böhm, dr. vet. med. (1921-2013), Vestnik Veterinarske zbornice Slovenije. - Let. 8, št. 4 (2013), str. 37 (COBISS)