Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Oddelek za umetnostno zgodovino deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umetnostna zgodovina je humanistična veda, ki govori o spomenikih likovne umetnosti, o tem, s kakšnimi zunanjimi oblikami so bili izraženi, s kakšnimi vsebinami so bili zaznamovani in v kakšnem okolju so nastali. Ker je umetnostna zgodovina v svojem bistvu zgodovina idej, ki so dobile likovno podobo, se umetnostna zgodovina tesno povezuje z drugimi humanističnimi vedami, zlasti z zgodovino, arheologijo, filozofijo, literarno zgodovino, sociologijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti je bil načrtovan že v začetku priprav na ustanovitev univerze, ob koncu prve svetovne vojne, leta 1919. Vzpostavitev študija je bila zaupana doktorju umetnostne zgodovine, Izidorju Cankarju, ki je bil tedaj eden najvidnejših slovenskih izobražencev in odličen organizator.

Predavanja so se začela leta 1920, sami seminarji so bili na začetku slabo obiskani, med bolj obiskanimi so bila predavanja. Več podatkov o samem poteku umetnostnozgodovinskega seminarja lahko najdemo v kroniki, ki sta jo Izidor Cankar za njim pa France Stelé pisala od študijskega leta 1922/1923 naprej.

V času druge svetovne vojne se je vpis na predavanja bistveno povečal, kajti vpisalo se je kar 15 slušateljev, vendar je bilo delo zaradi vojnih razmer oteženo.

Po vojni se je vpis drastično povečal, seminar je imel nenadoma 50 slušateljev. Seminaristi so potovali po Sloveniji in Jugoslaviji, stekle so celo delovne akcije, kot na primer čiščenje močno poškodovane cerkve v Kostanjevici.

Stele se je leta 1957 upokojil in vodstvo seminarja prepustil Stanetu Mikužu, temu pa sledila prva večja razširitev oddelka.

V naslednjih desetletjih se je študij razvijal v okviru dveh sklopov, to je bila obča umetnostna zgodovina ter slovenska in jugoslovanska umetnostna zgodovina.

Leta 1993 se je oddelek selil na južni trakt Filozofske fakultete.

Oddelek je močno povezan tudi s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom, ki izdaja Zbornik za umetnostno zgodovino, kar prinaša dodatne možnosti podiplomskim študentom in doktorandom ter jim olajša prihod do prvih znanstvenih objav.

Sam program se je pričel prenavljati že v devetdesetih letih, kar je za študente pomenilo, da so imeli večji izbor seminarjev in večje število pisnih izdelkov. Zadnji sklop sprememb pa je povezan z bolonjsko reformo, s shemo 3+2 in semestrskimi sklopi predavanj. Prenovljeni programi so se pričeli izvajati v letu 2008/2009. Tako kot na obči se je na " domači " katedri snov razdelila med dva predavatelja, v začetku 70. letih je srednjeveški del prevzel Janez Höfler. Predavanja iz muzeologije in konservatorstva je na oddelku vpeljal Franjo Baš, po njegovi smrti pa Sergej Vrišer, sodelovali pa so še Janez Mikuž, Mirko Šubic in Milan Železnik, Mirko Kambič pa je začel predavati zgodovino fotografije.

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Oddelek ima tri katedre:

  • Katedra za slovensko umetnost in umetnost drugih južnoslovanskih narodov,
  • Katedra za občo umetnost,
  • Katedra za konservatorstvo in muzeologijo.

Študijski programi[uredi | uredi kodo]

Dodiplomski študij[uredi | uredi kodo]

Stari študijski programi:

Dvopredmetno-pedagoška smer Oddelek za umetnostno zgodovino je pred sprejetjem bolonjskega sistema izvajal dvopredmetni-pedagoški študij. Študijski program je omogočal študij umetnostne zgodovine v povezavi z drugimi študijskimi smermi Filozofske fakultete. Smer je bila tudi pedagoška, kar pomeni, da se je lahko diplomant/ka zaposlil v izobraževalnih ustanovah.

Novi študijski programi:

Oddelek za umetnostno zgodovino je postopoma uvajal nove bolonjske študijske programe. Splošni proces prenove študijskih programov v skladu s smernicami t. i. bolonjskega procesa, razvoj umetnostnozgodovinske stroke in sodobna načela pedagogike, so posodobili študijski program Umetnostne zgodovine.

Prvostopenjski univerzitetni študijski program Umetnostna zgodovina-enopredmetna V študijskem letu 2008/2009 so pričeli s tri letnim prvostopenjskim dodiplomskim programom Umetnostna zgodovina. Študijski program ne vsebuje posameznih smeri oz. modulov, prinaša pa številne novosti. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant študijskega programa strokovni naslov diplomirana umetnostna zgodovinarka (UN) oz. diplomirani umetnostni zgodovinar (UN). Diplomant/ka je z osvojenim znanjem usposobljen za opravljanje specifičnih nalog v muzejih, galerijah in podobnih kulturnih ustanovah ter zavodih za varstvo kulturne dediščine, pridobi pa tudi splošne kompetence.

Dvodisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Dvodisciplinarni študijski program prve stopnje Umetnostna zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je triletni univerzitetni študijski program. Študijski program ne vsebuje posameznih smeri oz. modulov. Dvodisciplinarni študij tako omogoča pedagoško kot nepedagoško nadaljevanje študija na drugi stopnji, ima ustreznejšo vsebinsko strukturo programa in prinaša številne novosti. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant študijskega programa strokovni naslov diplomirana umetnostna zgodovinarka (UN)oz. diplomirani umetnostni zgodovinar (UN), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline (predlog krajšave dipl. um. zg.). Diplomant/ke pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin, katerih cilj je, da se jih usposobi za nove kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja različnih vidikov predmetno specifičnega znanja. Oddelek za umetnostno zgodovino ga bo predvidoma razpisal v študijskem letu 2009/2010.

Podiplomski študij[uredi | uredi kodo]

Drugostopenjski magistrski študijski program Umetnostna zgodovina Študijski program druge stopnje Umetnostna zgodovina – enopredmetna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je dvoletni magistrski študijski program. Študijski program ne vsebuje posameznih smeri oz. modulov. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant študijskega programa strokovni naslov magistra umetnostne zgodovine oz. magister umetnostne zgodovine. Magistra/ter je usposobljen za raziskovanje problemov, za samostojno delo v muzejskih inštitucijah, likovnih galerijah ter drugih kulturnih ustanovah. Razvija veščine, ki so potrebne za samostojno znanstvenoraziskovalno delo ter pridobi splošne kompetence. [1]

Doktorski študij[uredi | uredi kodo]

Doktorski študij s področja umetnostne zgodovine se izvaja v okviru študijskega programa Humanistika in družboslovje.

Knjižnica[uredi | uredi kodo]

Zaradi redkosti in dragocenosti gradiva oddelčna knjižnica deluje kot čitalnica in hrani približno 30.000 enot. Pristop do gradiva je prost. Za obiskovalce je knjižnica med študijskim letom odprta od ponedeljka do četrtka od 9h-18h, v petek pa od 9h-14h. Knjižnica je od leta 1996 vključena v sistem COBISS/OPAC in je osrednja slovenska knjižnica za umetnostno zgodovino ter skrbi za bibliografijo raziskovalcev za potrebe Agencije za raziskovalno dejavnost RS. [2]

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo[uredi | uredi kodo]

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo (SUZD) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno stanovsko združenje umetnostnih zgodovinarjev in drugih v stroki aktivnih delavcev ter deluje v javnem interesu. Združujejo ga skupni interesi pri preučevanju, poglabljanju, utrjevanju in pospeševanju umevanja slovenske in svetovne umetnostne zgodovine ter varovanja kulturne dediščine. Društvo deluje že od leta 1921, pobudo za ustanovitev društva je dal Izidor Cankar, eden od utemeljiteljev slovenske umetnostnozgodovinske stroke. Od leta 1999 bienalno podeljujejo nagrade, priznanja in častna priznanja Izidorja Cankarja. SUZD je tudi član mednarodnega strokovnega združenja umetnostno zgodovinskih društev CIHA. Društvo ima sedež na Filozofski fakulteti. [3]

Društvo študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik[uredi | uredi kodo]

Društvo študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik je bilo ustanovljeno na občnem zboru 09.01.2004, na pobudo študentov umetnostne zgodovine z namenom združevanja vseh študentov na Oddelku za umetnostno zgodovino. Organi društva so bili izvoljeni na izrednem občnem zboru 17.03.2004. V času od ustanovitve je svojo dejavnost razširilo na različna področja obštudijskih dejavnosti in s tem postalo sestavni del življenja na oddelku. V preteklosti so pri snovanju idej in izpeljavi pomembnih projektov tako sodelovali: Vesna Kamin, David Kožuh, Franci Lazarini, Mateja Maučec, Donovan Pavlinec, Katarina Šmid, Petra Šušteršič in Asta Vrečko.[4]

Artfiks je revija, ki je nastala pod okriljem društva študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik. Ideja o reviji ni nova, vendar je tokratni poskus prvi, ki se je tudi realiziral v obliki pdf revije, ki je na voljo za prosti prenos na osebne računalnike, pametne telefone ipd.[5]

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Oddelek za umetnostno zgodovino. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino. Pridobljeno 13.05.2009 s spletne strani: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/umzgod/index.htm
  2. "Oddelek za umetnostno zgodovino - knjižnica". Oddelek za umetnostno zgodovino. Pridobljeno dne 1.6.2015. 
  3. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo.(2009). Ljubljana : Filozofska fakulteta. Pridobljeno 13.05.2009 s spletne strani: http://www.suzd.si/
  4. Društvo študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino. Pridobljeno 12.05.2009 s spletne strani: http://kunsthisterik.net/
  5. "Artfiks - o reviji". Pridobljeno dne 1.6.2015. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Golob, N. (2000). Oddelek za umetnostno zgodovino V Zbornik: 1919-1999. str. 122-125. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-129-8
  • Enciklopedija Slovenije. (1987). 1. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Enciklopedija Slovenije. (1993). 7. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Enciklopedija Slovenije. (1998). 12. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]