Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zgodovina oddelka[uredi | uredi kodo]

Zgodovino oddelka za klasično filologijo lahko razdelimo na naslednja obdobja:

1919-1945

Klasično filologijo poučujejo na ljubljanski univerzi že od leta 1919. Prvi profesor za latinščino je bil Ivan Lunjak. Katedro za grščino je leta 1923 kot docent zasedel Fran Bradač. Kot honorarni predavatelji so sodelovali še Ivan Arnejc, Josip Pipenbacher, Jože Debevec in Ivan Maselj. Prve tri doktorate leta 1924 so napisali Albin Vilhar, Josip Ilc ter Ivan Ambrožič. V tem obdobju je študiral tudi Silvester Kopriva, pisec učbenikov (Latinska slovnica) ter prevajalec slovenske poezije v latinščino.

1945-1970

Zunaj okvirov univerze je dolgo deloval Anton Sovre, ki je leta 1922 prevedel Sofoklovega Kralja Ojdipa, nato pa je leta 1947 zasedel mesto profesorja za grščino. Zaradi izrivanja grščine in latinščine iz gimnazijskih programov je po letu 1945 prišlo do velikega upada vpisanih študentov. Tako je od nekdanjih 15 - 20 slušateljev povprečje padlo na 4 - 6 ali manj. Obseg obvezne lektire se je zmanjšal, saj je imelo veliko število študentov pomanjkljivo znanje latinščine brez znanja grščine. Med pomembne osebnosti v tem obdobju lahko štejemo Milana Grošlja, soustanovitelja revije Živa antika. V tem obdobju je doktoriral tudi Jože Mlinarič, ki se je uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih medievalistov.

1970-2005

Oddelek, ki je bil ob ustanovitvi usmerjen predvsem v filološke raziskave v ožjem pomenu besede, je razširil svoje dejavnosti tudi na druga področja kot so raziskave srednjeveške in humanistične latinščine,… Postopoma se je razvil v pomembno središče, ki izžareva humanistične ideje in humanistično dediščino v širši slovenski kulturni prostor. Ob koncu devetdesetih let je začel oddelek prirejati tečaje novogrškega jezika in kulture, najprej samo za svoje študente, nato pa tudi za zunanje udeležence.

Knjižnica[uredi | uredi kodo]

Oddelčna knjižnica, ki je bila edina za to področje v vsej Sloveniji, je med drugo svetovno vojno v celoti pogorela, vendar je kljub vsemu pomnožila svoj knjižni fond, ki tako danes šteje približno 16.350 enot.

Leta 1963 je knjižnica s pomočjo subvencije sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti odkupila celotno strokovno knjižnico pokojnega profesorja Antona Sovrèta.

V knjižnici najdemo več bolj ali manj popolnih zbirk klasičnih avtorjev (npr. Loeb Classical Library, Signorelli, Teubner, Érasme, …), posebej pa omenjamo dva pomembnejša leksikona: Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, ki je izhajal v letih 1894-1980 (v 75 zvezkih) ter Reallexikon für Antike und Christentum, ki izhaja od leta 1950 dalje.

Knjižnica izposoja knjige in revije za 1 mesec, medtem ko študijsko gradivo za 1 teden. Slovarje, priročno literaturo, diplome, magistrska in doktorska dela so na voljo samo za v čitalnico.



Študijski programi[uredi | uredi kodo]

Poleg dosedanjih študijskih smeri, ki se izvajajo na diplomski in magistrski stopnji, se je s študijskim letom 2009/10 uvedel nov enopredmeten študij Antični in humanistični študiji. Vsi študijski programi se izvajajo po bolonjski prenovi.

V programu Grški jezik in književnost obstaja možnost usmeritve v magistrski študij moderne grščine. Oddelek izvaja, v okviru doktorskega programa skupaj z oddelkom za zgodovino, doktorski program Antične študije.

Člani oddelka sodelujejo tudi v doktorskih programih Jezikoslovje in Književnost.


Dodiplomski študij

Latinski jezik, književnost in kultura

Program je za vpis v študijsko leto 2009/10 bolonjsko prenovljen. Študij je namenjen predvsem tistim, ki jih zanima zgodovina latinskega jezika, latinska književnost in kultura. Študent si po končanem študiju pridobi naziv diplomant/ka latinskega jezika, književnosti in kulture. Študij je dvopredmetni oz. dvodisciplinaren, kar pomeni, da je poleg omenjene smeri potrebno izbrati še eno smer, ki jo Filozofska fakulteta izvaja.

Grški jezik, književnost in kultura

Z razliko od študija latinskega jezika, kulture in književnosti se študentje izobražujejo na področju grškega jezika, grške književnosti in kulture. Študent si po končanem študiju pridobi naziv diplomant/ka grškega jezika, književnosti in kulture. Študij je dvodisciplinaren.

Antični in humanistični študiji

Z bolonjsko reformo se je ustanovil tudi nov program, ki se osredotoča na antično politično in kulturno zgodovino, književnost, filozofijo, religijo in mitologijo, vsakdanjega življenja ter na druga področja antične materialne in duhovne kulture. Poudarek snovi je predvsem na latinskem srednjem veku in humanizmu ter na grško-rimski kulturi od renesanse do sodobnosti. V teku študija se študent osredotoči na latinsko filologijo ali grško filologijo. Študent si pridobi naziv diplomant/ka antičnih in humanističnih študijev. Študij je enopredmetni interdisciplinarni.


Podiplomski študij

Študentje izbirajo med nepedagoškim in pedagoškim programom. Pedagoški je namenjen usposabljanju študentov za pedagoški poklic. Končni naziv je magister/ica profesor/ica latinščine oziroma grščine. Za antične in humanistične študije se izvaja le nepedagoški program. Vsi nepedagoški programi so opisani spodaj.

Latinski jezik, književnost in kultura

Drugostopenjski dvodisciplinarni program nadgradi znanje pridobljeno na prvi stopnji študija latinskega jezika, književnosti in kulture. S tem znanjem se lahko študentje poklicno po končanem študiju usmerijo v raziskovanje, prevajanje, publicistiko, založništvo, turizem... in si pridobijo naziv magister/magistrica latinskega jezika, književnosti in kulture.

Grški jezik, književnost in kultura

Drugostopenjski dvodisciplinarni program nadgradi znanje pridobljeno na prvi stopnji študija grškega jezika, književnosti in kulture. Študent si po končanem študiju pridobi naziv magister/magistrica grškega jezika, književnosti in kulture. Magister grškega jezika, književnosti in kulture deluje na področju raziskovanja, literarnega prevajanja, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je poglobljeno znanje grščine nepogrešljivo: arheologija in muzeologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikoslovje in literarne vede.

Antični in humanistični študiji

Študent si po končanem študiju pridobi naziv magister/magistrica antičnih in humanističnih študijev. Zaposli se lahko na področju raziskovanja, literarnega prevajanja, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je dobro znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: arheologija in muzeologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikoslovje in literarne vede.

Tečaji[uredi | uredi kodo]

Oddelek za klasično filologijo organizira tudi tečaje nove in klasične grščine ter latinščine. Začetni tečaji grščine ponujajo učenje grške abecede in pravopisa ter najosnovnejše slovnične zakonitosti. Nadaljevalni tečaj in izpopolnjevalni tečaj pa sta namenjena predvsem tistim, ki so že obiskovali začetni tečaj. Začetni tečaj latinščine pa je namenjen študentom in vsem drugim, ki pri svojem študiju in delu potrebujejo osnovno znanje tega jezika. Vsi tečaji potekajo na Filozofski fakulteti.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]