Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oddelek za prevajalstvo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Usposablja za delo v ustanovah s področja kulture, gospodarstva in znanosti, ki imajo veliko stikov s tujino, kakor tudi v ustanovah EU in drugih mednarodnih institucijah.

Poslanstvo[uredi | uredi kodo]

Poslanstvo oddelka za prevajalstvo je pomagati študentom pridobiti vidoke jezikovne, kulturne in kontrastivne besedilne kompetence v slovenščini, angleščini in dodatnem tujem jeziku (nemščina, francoščina in italijanščina). Diplomanti so tako sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v svoneščini in dveh tujih jezikih. program usposablja študente za delovanje na različnih področjih gospodarstva - v javnih državnih službah ter ustanovah z veliko stiki s tujim in mednarodnim krogom strank.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Razmišljanaja in pobude za uvedbo študija na Filozofski fakulteti segajo že v 70.leta, vendar za prve prave zametke Oddelka za prevajanje in tomačenje, ki se je kasneje preimenoval v Oddelek za prevajalstvo, štejemo leto 1992, ko je prof. Meta Grosman začela navezovati konkretnejše stike z evropskimi prevodoslovci in učitelji prevajanj. Konkretnejši obrisi o oddelku so se začeli pojavljati leta 1993, pri čemer je bila pomembna pomoč prof.Prunča,direktorja tedanjega Inštituta za usposabljanje prevajalcev in tolmačev v Gradcu. Z njegovo pobudo in pomočjo evropskih prevajalskih šol je Filozofska fakulteta zaprosila za sofinanciranje priprav za ustanovitev oddelka iz sredstev evropskega programa TEMPUS. Projekt je imel formalno podporo od Univerze v Ljubljani, Ministrstva za šolstvo in šport ter Gospodarske zbornice Slovenije, nosilna in gonilna sila pri pripravi in izvedbi projekta pa je bila prof.dr.Meta Grosman. V tem triletnem projektu je sodelovalo enajst uglednih evropskih prevajalski šol in inštitutov.

Zaključek projekta Tempus in začetek svojega uradnega delovanja je oddelek maja 1997 zaznamoval z mednarodno konferenco o prevajanju v nematerne jezike, ki se je je udeležilo več kot 100 prevajalcev, učiteljev in raziskovalcev prevajanja iz Slovenije in Evrope. S to konferenco se je oddelek tudi uradno predstavil tako slovenski strokovni in širši javnosti kot tudi prevajalskim in prevodoslovnim krogom v Evropi. Oddelek je sprejel prve študente v študijskem letu 1997/98. Študij je bil enopredmeten, vendar s štirimi smermi: angleščina-nemščina, angleščina-francoščina, angleščina-italijanščina in nemščina-angleščina/francoščina/italijanščina, pri čemer je bil prvi jezik vedno slovenščina. V študijskem letu 2001/2002 so začeli izvajati enoletni podiplomski specialistični študij konferenčnega tolmačenja. Ta študij je skrbel za izobraževanje konferenčnih tolmačev vse do začetka izvajanja novih bolonjskih študijskih programov in je bil z letom 2007/2008 opuščen. Leta 2004 je bil oddelek sprejet v mednarodno združenje visokošolskih ustanov, ki poučujejo prevajanje in tolmačenje na visokošolski ravni CIUTI. Tako je postal po Karlovi univerzi v Pragi edina institucija v srednji in vzhodni Evropi, ki je izkazala zahtevano kakovost. Junija 2005 pa je tudi postal polnopravni član mednarodnega konzorcija EMCI (European Masters in Conference Interpreting), ki sta ga ustanovili službi za tolmačenje pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. Redni študijski program vseskozi dopolnjujejo predavanja gostujočih profesorjev, gostovanja predstavnikov evropskih institucij in drugih ustanov, vabljena predavanja strokovnjakov, srečanja s potencialnimi delodajalci, poklicnimi prevajalci in v zadnjem času tudi z alumni. [1].

Študijski programi[uredi | uredi kodo]

Stari študijski programi[uredi | uredi kodo]

  • dodiplomski
  • podiplomski

Štiriletni program Prevajalski študij odhaja v zgodovino, saj je oddelek uvedel nove bolonjske študijske programe. Zadnji študentje so se na ta program vpisali v študijskem letu 2005/06.

Od študijskega leta 2007/08 se stari podiplomski programi ne izvajajo več.

Novi študijski programi[uredi | uredi kodo]

Oddelek za prevajalstvo je bil med prvimi na Univerzi v Ljubljani, ki je uvedel bolonjske študijske programe na vseh treh stopnjah. prvi vpis v triletni prvostopenjski bolonjski študijski program Medjezikovno posredovanje, je bil v letu 2006/2007

  • 1.stopnja: Medjezikovno posredovanje

Traja 3 leta, študentje pa lahko izbirajo med tremi smermi:

    • slovenščina - angleščina - nemščina
    • slovenščina - angleščina - francoščina
    • slovenščina - angleščina - italijansščina
  • 2.stopnja: Prevajanje in Tolmačenje

Magistrski študij traja 2 leti. Magistranti so sposobni profesionalno delovati na področjih strokovnega in literarnega prevajanja, podnaslavljanja, lokalizacije in računalniško podprtega prevajanja. Izvajanje programa Tolmačenje se je začelo v študijskem letu 2007/2008, program Prevajanje pa v študijskem letu 2008/2009. Magistrska študijska programa Prevajanje in Tolmačenje na Oddelku za prevajalstvo sta edina programa za poučevanje prevajanja in tolmačenja v Sloveniji, ki sta bila mednarodno ovrednotena in ocenjena kot ena najkvalitetnejših v Evropi. Ocenjena sta bila s strani mednarodnega združenja CIUTI, službe za tolmačenje pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu za vstop v konzorcij EMCI in Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji za vključitev v mrežo EMT.

  • 3.stopnja: Prevodoslovje

S študijskim letom 2006/2007 pa je oddelek začel tudi z izvajanjem novega tristopenjskega bolonjskega doktorskega študija prevodoslovja. Doktorski študij ni namenjen zgolj prevajalcem ampak tudi vsem, ki se ukvarjajo s prevajanjem tudi v drugačnih vlogah. Namenjen je tudi usposabljanju znanstvenih in raziskovalnih kadrov.

Študijske izmenjave[uredi | uredi kodo]

Oddelek za prevajalstvo je tudi izredno dejaven v programu Socrates/Erasmus, saj imajo sklenjenih 37 pogodb o izmenjavi študentov [1].

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Katedre[uredi | uredi kodo]

  • Katedra za prevodoslovje
  • Katedra za leksikologijo in terminologijo
  • Katedra za slovenski jezik
  • Katedra za angleški jezik
  • Katedra za nemški jezik
  • Katedra za francoski jezik
  • Katedra za italjanski jezik

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

  • 1997-1999 izr. prof. dr. Irena Kovačič
  • 1999-2002 prof. Kasilda Bedenk
  • 2002-2008 izr. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn
  • 2008-2010 izr. prof. dr. Vojko Gorjanc
  • 2010-2014 red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn
  • 2014- izr. prof. dr. David Limon

Znanstvenoraziskovalna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Oddelek za prevajalstvo sodeluje pri številnih raziskovalnih programih ter nacionalnih, bilateralnih in mednarodnih projektih. Sodeluje z tako evropskimi ko tudi zunaj evropskimi državami, pri projektih pa se osredotočajo na razvoj tolmačenja in se posvečajo predvsem različnim problematikam prevodoslovja. Podrobnejša predstavitev projektov pa je predstavljena tukaj.

Prireditve[uredi | uredi kodo]

  • 1997 – Organizacija mednarodne prevodoslovne konference Prevajanje v nematerne jezike
  • 1999 – Organizacija 32. letne konference Evropskega združenja jezikoslovcev Societas Linguistica Europea
  • 2000 – 5. seminar TELRI, skupaj z IJS
  • 2004 – Organizacija mednarodne konference Onkraj ekvivalence / Jenseits der Äquivalenz / Oltre l'equivalenza
  • 2007 – Organizacija mednarodne konference »Why Translation Studies Matters« 
  • 2007 – 5. Kongres Evropske prevodoslovne zveze EST
  • 2013 – Organizacija 2. Mednarodne prevodoslovne poletne šole za doktorske študente

PhD šola - doktorska poletna šola[uredi | uredi kodo]

Oddelek že vrsto let sodeluje pri organizaciji poletne šole za doktorske študente prevodoslovja in učitelje, ki se je lahko udeležijo študenti in drugi udeleženci s celotnega sveta.

TRANSTECH[uredi | uredi kodo]

TRANSTECH je 2. poletna šola prevajalskih tehnologij, ki je namenjena nadobudnim študentom prevajalstva, lokalizacije, tolmačenja, medjezikovnega posredovanja in sorodnih disciplin.

Knjižnica oddelka[uredi | uredi kodo]

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo je skupna knjižnica treh oddelkov: Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za prevajalstvo. Je ena izmed 18 oddelčnih knjižnic za Filozofski fakulteti, ki so organizacijsko in strokovno povezane v Osrednji humanistični knjižnici. Bila je ustanovljena leta 1920 pri tedanjem Seminarju za germansko filologijo in je bila ves čas pomembna opora študijskem procesu in znanstvenoraziskovalnem delu vsem oddelkom, ki jih je zastopala. Leta 1998 se je knjižnica ob delitvi oddelka preimenovala v Knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko, 2006 pa je s priključitvijo knjižnice Oddelka za prevajalstvo postala Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo. Najbolj zastopana strokovna področja knjižnice so angleščina, nemščina, književnost v angleščini in nemščini, prevodoslovje, splošno jezikoslovje, besediloslovje, literarna zgodovina in teorija, metodika pouka angleškega in nemškega jezika ter številne znanstvene in strokovne revije s teh področij. Knjižnica ima v lasti najbogatejšo zbirko švedske, nizozemske, islandske, danske in norveške literature v Sloveniji. Knjižnica nudi tudi izobraževanje uporabnikov – organizira uvajanje v uporabo knjižnice in informacijskih virov za 1. Letnike, uporabo informacijskih virov v okviru nekaterih študijskih predmetov ter individualne inštrukcije za iskanje po OPAC-u ali za uporabo elektronskih informacijskih virov po dogovoru.

Publikacije[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 je oddelek začel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izdajati zbirko monografskih publikacij Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ki je prva prevodoslovna zbirka v Sloveniji.

Študentske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Kot tudi na vseh ostalih oddelkih na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, se tudi na Oddelku za prevajalstvo izvaja tutorstvo za študente prvih letnikov. Prav tako ima Oddelek svoje predstavnike v študentskem svetu Filozofske Fakultete. Na oddelku je bila ustanovljena športna sekcija za zaposlene, študente in prijatelje oddelka, katere cilj je študentom pokazati čim več nepoznanih kotičkov Slovenije. Na oddelku pa od šolskega leta 2014/2015 obstaja tudi filmska sekcija, kjer želijo pripomoči k boljšemu razumevanju tega žanra, se o filmih pogovoriti, itd.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zbornik : 1919 - 1999. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-129-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]