Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Programa germanistike in nemcistike omogočata intenzivno spoznavanje nemškega jezika ter kultur in književnosti nemško govorečih skupnosti. Pester nabor predmetov omogoča usvajanje širokega spektra medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini. Za pridobitev širših jezikovnih in kulturnih kompetenc nudi program germanistike poleg nemščine še usposabljanje v drugem germanskem jeziku, v nizozemščini ali švedščini. Oba programa dajeta temeljno humanistično izobrazbo in usposabljata za delovanje na najrazličnejših področjih, ki imajo stik z nemškim prostorom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dr. Jakob Kelemina, mednarodno priznan strokovnjak za nemško srednjeveško književnost je bil na novi Univerzi v Ljubljani pozvan, da ustanovi germanski seminar. Ta je začel delovati leta 1920 in je pozneje v sklopu Filozofske fakultete UL prerasel v Oddelek za germanske jezike in književnosti.  

S širino in mnogostranskostjo svojega zanimanja ustvaril trdne temelje za razvoj germanistike na Slovenskem v številne smeri, na Univerzi v Ljubljani pa je že leta 1920 postal tudi predstojnik germanskega seminarja, oddelek pa je nato vodil vse do svoje smrti leta 1957.

Vojna je močno prizadela germanski seminar, predvsem z uničenjem knjižnice seminarja in marsikaterega nenadomestljivega dela v požaru januarja 1944. V povojnem obdobju si je prof. dr. Janez Stanonik  zelo prizadeval, da bi knjižnico čim bolj obnovili.

Po drugi svetovni vojni je bil iz razumljivih razlogov študij germanistike sprva močno zapostavljen na račun uveljavljajoče se anglistike, a je bil Oddelek za germanske jezike in književnosti več desetletij med številčno najmočnejšimi oddelki na Filozofski fakulteti UL. Dinamičen razvoj številnih študijskih programov s področja nemškega in angleškega jezika ter obeh književnosti je leta 1998 pripeljal do razdelitve Oddelka za germanske jezike in književnosti ter ustanovitve ločenih oddelkov Filozofske fakultete UL: Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je katedra za nemški jezik okrepila z novimi kadri, tako da je postal pouk veliko bolj diferenciran. V spremenjenem delovnem okolju – ob selitvi v novo zgradbo leta 1961 – se je pospešil razvoj stroke in se je izboljšala izvedba pouka, tudi z AV- in jezikovnim laboratorijem. Študij je postal bolj individualiziran in organiziran z uvedbo manjših skupin v tako imenovanih lektorskih vajah.

Preskok na sodobno in povsem mednarodno primerljivo germanistiko z ustrezno paleto področij, podkrepljenih z lastnimi raziskavami, je uspel – po razvrščanju Antona Janka – tretji  in četrti generaciji germanistov in germanistk, najštevilčnejša pa je peta generacija germanistk in germanistov, ki skuša po eni strani graditi na oddelčnih tradicijah, predvsem proučevati razvejano področje medjezikovnih in medkulturnih stikov, torej po eni strani nadgraditi komparativne in kontrastivne študije, po drugi strani pa slediti in sooblikovati sodobne lingvistične in literarnovedne pristope, s tem pa zagotoviti mednarodno primerljivost in kakovost pouka ter raziskovanja na oddelku za germanistiko.

K bogatenju ponudbe, profiliranju in prepoznavnosti oddelka na fakulteti in navzven pripomorejo še trije pomembni dejavniki: vključenost lektoratov za nizozemščino in za švedščino, delovanje tujih lektorjev in gostujočih učiteljev ter skrb za nemščino v drugih disciplinah in študijskih programih. Poleg tega so s sčasoma začeli uvajati tudi novi programi in njimi je bila najpomembnejša uvedba enopredmetnega oziroma samostojnega študija nemščine v začetku devetdesetih let 20. stoletja, saj je večina oddelkov filozofske fakultete samostojni študij uvedla že sredi osemdesetih let 20. stoletja ali prej.

V zadnjih letih, predvsem po uveljavitvi bolonjskega študija,  so člani in članice oddelka veliko vložili v izboljšanje konkretnega pouka, saj ugotavljajo, da se raven in izobrazba študentov in študentk spreminjata in zahtevata dodatno motiviranje in ponudbe. Zato so začeli uvajati posodobljene oblike poučevanja, ne več običajni frontalni pouk, temveč skupinsko in projektno delo, predvsem pa e-učenje, izboljšanje znanja in kompetenc pri diplomantih in diplomantkah pa  dosegajo tudi s stalnim strokovnim spopolnjevanjem oziroma permanentnim izobraževanjem.[1][2]

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Seznam kateder in lektoratov[uredi | uredi kodo]

  • Katedra za nemški, nizozemski in švedski jezik
  • Katedra za starejši nemški jezik in starejšo nemško književnost
  • Katedra za novejšo nemško književnost
  • Katedra za moderno in sodobno nemško književnost
  • Katedra za didaktiko nemščine
  • Katedra slovensko-nemške kontrastivne študije
  • Lektorat za nizozemski jezik in kulturo
  • Lektorat za švedski jezik in kulturo
  • Lektorati nemškega jezika ne nefiloloških oddelkih 

Zgodovina lektoratov[uredi | uredi kodo]

Lektorata nizozemščine in švedščine imata na oddelku različno dolgo tradicijo. Oba nudita intenzivni jezikovni pouk, omogočata pridobitev certifikatov ter se v višjih letnikih ukvarjata tudi s posredovanjem znanja o družbi in kulturi ter literaturi obeh držav. Posredujeta štipendije nizozemskih oziroma švedskih institucij in sodelujeta v dvostranskih in evropskih projektih.

Lektorat za nizozemski jezik in kulturo[uredi | uredi kodo]

Zasluge za nastanek in uveljavitev nizozemskega jezika na Filozofski fakulteti, lahko pripišemo nederlandistu in umetnostnemu zgodovinarju Paulu van den Heuvelu, ki je leta 1989 prostovoljno začel s tečajem, kjer je poučeval nizozemščino in s tem pritegnil veliko ljudi, ki so prisostvovali na omenjenih tečajih. Dober odziv pripisujejo Heuvelovim pedagoškim spretnostim, saj je veliko časa posvečal raznim motivacijskim zunaj študijskim dejavnostim. Leta 1991 je nizozemščina postala izbirni drugi tuji jezik v okviru študija nemškega ali angleškega jezika. Leta 2008 pa je z uvedbo bolonjskega študijskega programa nizozemščina poleg tega postala še posebno izpostavljeni izbirni predmet na programu germanistika.[3]

Povezava, v kateri si lahko prebere več o lektoratu Arhivirano 2018-03-22 na Wayback Machine..

Lektorat za švedski jezik in kulturo[uredi | uredi kodo]

Precej daljšo zgodovino kot nederlandistika ima na oddelku skandinavistika. Že v petdesetih letih 20. stoletja je gostovanje danskega slavista spodbudilo prof. dr. Janeza Orešnika, da se je lotil intenzivnega proučevanja skandinavskih jezikov. Leta 1971 je bila ustanovljen stalni lektorat švedščine, ki ga je do leta 1995 vodila Švedinja Lena Holmqvist, ki je objavila tudi nekaj študij o slovensko-švedskih kulturnih stikih. Po njenem odhodu se je zvrstilo nekaj švedskih lektorjev, ki so prihajali v Ljubljano le občasno, zaradi česar sta se zmanjšala najprej ponudba in nato še zanimanje za ta nordijski jezik. V tem času se je v švedskem mestu  Uppsala usposobila anglistka Mita Gustinčič Pahor, ki je leta 2004 na filozofski fakulteti prevzela pouk švedščine in ponovno spodbudila zanimanje študentov oddelka in fakultete. 

Študijski programi[uredi | uredi kodo]

Vizija[uredi | uredi kodo]

Na oddelku germanistike si prizadevajo, da bodoče diplomante in magistre čim bolje spoznajo z germanskimi jeziki, kulturo in književnostjo, kar pa dosegajo z visoko postavljenimi standardi, mednarodnimi izmenjavami med študenti in profesorji ter praktičnim delom, kjer študentje najlažje izkoristijo pridobljeno teoretično znanje.

Študij pred bolonjskim programom[uredi | uredi kodo]

Pred letom 2009, ko je nastopil bolonjski način študija, so študentje Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko lahko na dodiplomskem študiju izbirali med naslednjimi smermi:

  • Enopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo
  • Enopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo
  • Dvopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo
  • Dvopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo

Na podiplomskem študiju pa so lahko izbirali med:

  • Stari nemški jezik in književnost
  • Nemška književnost
  • Moderni nemški jezik
  • Didaktika nemškega jezika

Oba študijska programa pedagoške usmeritve sta diplomante usposabljala za poučevanje nemškega jezika in književnosti na vseh ravneh, od predšolske do visokošolske. Pri obeh pedagoških smereh univerzitetnega študija so diplomanti z diplomo pridobili naziv profesor nemškega jezika in književnosti. Programa nepedagoške usmeritve pa sta usposabljala slušatelje za razne oblike medjezikovne in medkulturne komunikacije in posredovanja, kar je potrebno pri vrsti kulturnih in gospodarskih dejavnosti (npr. novinarstvo, turizem, diplomatska služba). Pri enopredmetnem in dvopredmetnem študiju nepedagoške smeri so diplomanti z diplomo pridobili naslov diplomirani nemcist oz. germanist.[4]

Dodiplomski študij po bolonjskem programu[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 so vse slovenske fakultete začele izvajati bolonjski študij, ki je prinesel nekaj sprememb.

Študentje na oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko lahko po bolonjski stopnji na dodiplomskem študiju izbirajo med dvema smerema:

  • Univerzitetni študijski program prve stopnje Germanistika

Prvostopenjski program Germanistika omogoča intenzivno triletno osnovno spoznavanje nemškega jezika, kultur in književnosti dežel nemškega govornega področja ter usvajanje medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini, ki so potrebne za delovanje v različnih delovnih in komunikacijskih okoljih. Poleg tega pa program nudi tudi usposabljanje v drugem tujem jeziku, ki naj bi načeloma bil germanski, izbirajo pa lahko med nizozemščino ali švedščino, ki pa ju sicer ni mogoče zaključiti samostojno.

Temeljni cilji programa so, da študentje pridobijo čim več znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, prav tako pa tudi fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v različnih situacijah. V primeru, da so s programom zadovoljni in so željni še dodatnega znanja, lahko študij nadaljujejo na drugi stopnji, kjer gre še za nadgradnjo.

  • Dvodisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Nemcistika

Prvostopenjski dvodisciplinarni program Nemcistika omogoča triletni osnovni študij nemškega jezika, kultur in književnosti dežel nemškega govornega področja ter usvajanje medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini, ki so potrebne za delovanje v različnih delovnih in komunikacijskih okoljih. Diplomanti omenjenega programa so kompetentni predvsem za opravljanje del in nalog, ki terjajo dobro poznavanje nemščine, kulturnih posebnosti in medkulturnega komuniciranja, bodisi v obliki posredovalne pomoči ali samostojnega strokovnega dela. Zaposlujejo se na različnih področjih gospodarstva ter v javnih in državnih službah, ki imajo stike s tujino.

Podiplomski študij po bolonjskem programu[uredi | uredi kodo]

Študentje na oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko lahko po bolonjski stopnji na podiplomskem študiju izbirajo med štirimi smeremi:

  • Magistrski študijski program druge stopnje Germanistika / Masterstudiengang Germanistik

Magistrski študijski program Germanistika traja 2 leti, oziroma 4 semestre. Diplomantke in diplomanti magistrskega študijskega programa Germanistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu magistra oziroma magistrice germanistike. Program omogoča nadgradnjo prvostopenjskega programa Germanistika in usposablja za kompleksne, zahtevne, vodilne in ustvarjalne naloge in potrebe na jezikovnem, besedilnem, kulturnem in medkulturnem področju.

  • Magistrski dvodisciplinarni študijski program druge stopnje Nemcistika

Drugostopenjski dvodisciplinarni študijski program Nemcistika traja 2 leti, oziroma 4 semestre. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskih dvodisciplinarnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja  povezovati med seboj in z drugimi področji, transfer znanja iz enega področja na drugega pa spodbuja njihovo fleksibilno uporabo v različnih situacijah.

Cilj dvodisciplinarnih programov je usposobiti diplomantke in diplomante za raznovrstne kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja različnih vidikov interdisciplinarnosti na višjem strokovnem nivoju.

  • Magistrski enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Nemščina

Drugostopenjski enopredmetni pedagoški študijski program Nemščina traja 2 leti, oziroma 4 semestre.

Diplomanti in diplomantke magistrskega drugostopenjskega pedagoškega programa Nemščina pridobijo kvalitetno družboslovno in humanistično izobrazbo s področja nemškega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah.

  • Magistrski dvopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Nemščina

Drugostopenjski dvopredmetni pedagoški študijski program Nemščina traja 2 leti, oziroma 4 semestre. Diplomanti in diplomantke magistrskega dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa Nemščina pridobijo kvalitetno družboslovno in humanistično izobrazbo s področja nemškega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah.

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

  • 1920-1957: prof. dr. Jakob Kelemina
  • 1960-1984: akad. prof. dr. Janez Stanonik
  • 1984-1988: prof. dr. Mirko Jurak
  • 1988-1992: prof. dr. Meta Grosman
  • 1992-1996: prof. dr. Anton Janko
  • 1996-1998: prof. dr. Meta Grosman
  • 1998-2000: prof. dr. Anton Janko
  • 2000-2002: prof. dr. Stojan Bračič
  • 2002-2004: prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik
  • 2002-2010: prof. dr. Neva Šlibar
  • 2010-2014: prof. dr. Marija Javor Briški
  • 2014-2018: prof. dr. Špela Virant
  • 2018-2021: izr. prof. dr. Irena Samide
  • 2021- : doc. dr. Petra Kramberger

Sodelovanje z drugimi šolami[uredi | uredi kodo]

Tuje lektorice in lektorji, torej predavatelji ali celo gostujoči učitelji iz Avstrije in Nemčije, so vsa leta obstoja oddelka pomembno prispevali k njegovemu razvoju.

Posebno dragoceno je bilo njihovo delovanje v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je imel oddelek zaradi generacijske reže ali nesrečnih okoliščin, pomanjkanje učiteljev. Iz strokovnih razlogov se je na oddelku razvila praksa, da je DAAD (Deutscher Akademischer Austauschdienst - Nemška akademska služba za izmenjavo, ki vsako leto ponuja štipendije za tuje študente in znanstvenike)-lektor iz Zvezne republike Nemčije do začetka devetdesetih let 20. stoletja izvajal predavanje in seminarje iz nemške literature, vzhodnonemški lektor pa predaval na jezikoslovnih področjih.

Pozneje, ko so bili habilitirani že lastni kadri, smo od tujih učiteljev predvsem pričakovali, da nudijo študentom in študentkam uvid v kulturo in »civilizacijo« svoje države in jih dobro jezikovno usposobijo. Nemško književnost so s sodelovanjem DAAD-a v preteklosti poučevali številni profesorji iz različnih koncev nemoškogovorečih območij, ki so strokovnjaki na svojih področjih.

Mednarodne izmenjave[uredi | uredi kodo]

Študenti oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko lahko del študijskih obveznosti opravljajo tudi v tujini, kjer lahko študij opravljajo pol leta ali eno leto. Možnost študija v tujini lahko opravljajo preko dveh mednarodnih projektov – Erasmusa ali Ceepusa.

Erasmus[uredi | uredi kodo]

Študentje, ki odhajajo na študij v tujino preko projekta Erasmus, morajo tam opraviti del študijskih obveznosti, kar nadzirajo tudi pristojni organi. Vsako leto oddelek razpiše mesta in univerze, kamor se študentje določenega oddelka lahko odpravijo, pred tem pa morajo izpolnjevati še določene pogoje. Študenti oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko lahko v okviru študijskih izmenjav v tujini študirajo nemščino, pa tudi nizozemščino in švedščino.

Povezava Arhivirano 2014-03-14 na Wayback Machine. podaja natančnejše podatke o projektu Erasmus.

CEEPUS[uredi | uredi kodo]

Drug mednarodni projekt,  preko katerega lahko študentje germanistike opravljajo študij v tujini je  CEEPUS (Central European Exchange Programme for University Studies) - regionalni program, ki je pričel delovati marca 1995. Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnosti študentov in profesorjev med sodelujočimi državami ter izkoristiti prijateljske povezave in možnosti za oblikovanje skupnih študijskih programov. Podobno kot pri Erasmusu, morajo študentje za študij v tujini izpolnjevati določene pogoje.[5]

Na tej povezavi Arhivirano 2014-09-30 na Wayback Machine. si lahko podrobneje preberete vse o Ceepus izmenjavi.

Publikacije, ki jih izdaja oddelek[uredi | uredi kodo]

Oddelek izdaja in sodeluje pri izdelavi publikacij, ki so namenjene tako študentom, kot tudi profesorjem oddelka.[6]

  • Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti je izhajal od leta 1962 do leta 2006,
  • alleMANIAK,
  • Knjižna zbirka Slovenske germanistične študije (do sedaj je izšlo 12 knjig).

Knjižnica[uredi | uredi kodo]

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo je skupna knjižnica treh oddelkov: Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za prevajalstvo. Je ena izmed 18 oddelčnih knjižnic na Filozofski fakulteti, ki so organizacijsko in strokovno povezane v Osrednji humanistični knjižnici.

Knjižnica ima dolgo zgodovino, saj je bila ustanovljena že leta 1920[7]. Ves čas je bila in je pomembna opora študijskemu procesu in znanstveno-raziskovalnemu delu najprej enega oddelka (germanistika), nato dveh in slednjič celo treh. Leta 1998 se je knjižnica ob delitvi oddelka preimenovala v Knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko, 2006 pa je s priključitvijo knjižnice Oddelka za prevajalstvo postala Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo.

Celotna knjižnična zbirka obsega preko 83.600 enot gradiva (konec 2014), okoli 75% gradiva je vnesenega v vzajemni katalog COBIB, ostalo je obdelano klasično – z listkovnimi katalogi.

Povezava Arhivirano 2015-09-22 na Wayback Machine. vas pripelje na glavno stran Osrednje humanistične knjižnice.

Direktna povezava Arhivirano 2015-06-01 na Wayback Machine. na spletno stran knjižnice za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo.

Študentske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

  • Tutorstvo – podobno kot večina oddelkov na Filozofski fakulteti, ima tudi Oddelek za germanistiko poskrbljeno, da imajo študentje ves čas na voljo pomoč pri kakršnih koli vprašanjih, povezanih s študijem. To jim omogočajo tutorji. Običajno so to študentje višjih letnikov, ki so preko emaila ali osebno dosegljivi za odgovore in nasvete ostalim študentom, pogosto pa tudi sodelujejo pri organizaciji raznih dogodkov, ki jih pripravlja oddelek,[8]
  • KŠAG – Klub študentov anglistike in germanistike organizira ob študijske družabne in strokovne dejavnosti (ekskurzije, družabna srečanja in prireditve),
  • alleMANIAK – oddelčni študentski časopis, ki ga je možno prebirati tudi na spletni strani germanistika.NET

Mednarodni kongresi oziroma simpoziji[uredi | uredi kodo]

  • 1984 mednarodni simpozij posvečen obletnici smrti pesnice Ingeborg Bachmann (organizator katedra za nemško književnost je v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom),
  • 1990 mednarodno srečanje skupine Mediavistisches Colloquium v Rogaški Slatini (organizator profesor dr. Anton Janko),
  • 1992 na Univerzi v Ljubljani organizirana konferenca o Robertu Musilu (organizirala izred. prof. dr. Neva Šlibar),
  • 1994 v Ljubljani organiziran simpozij “Anastasius Grün und die politische Dichtung Österreichs im Vormärz” (organizatorja profesor dr. Anton Janko in doc. dr. Mira Miladinović Zalaznik),
  • 1995 konferenca Besedilne vrste (organizirala profesor dr. Anton Janko in dr. Siegfried Heusinger),
  • leta 1997 pa konferenco Besedilne vrste v medkulturni komunikaciji, oboje na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
  • 2000: Letna konferenca ÖGG (Avstrijsko germanistično združenje),
  • 2001: 36. mednarodni lingvistični kolokvij (organizator prof. dr. Stojan Bračič),
  • 2002: Germanistika v kontaktnem prostoru Europa II (organizirala prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik),
  • 2004: Nemški literarni tisk 19. in 20. stoletja v jugovzhodni Evropi (organizirala prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik),
  • 2004: XXXII. mednarodni medievistični kolokvij (organizirala izr. prof. dr. Marija Javor Briški),
  • 2005: Anastazij Grün – v našem prostoru in času (organizirala prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik in dr Stane Granda),
  • 2006: Novi pristopi pri pouku tujih jezikov (organizirala dr. Ana Marija Muster),
  • 2006: Ingeborg Bachmann: nova branja in nadaljnje pisave (organizirala prof. dr. Neva Šlibar),
  • 2007: Nemščina kot tuji jezik na germanistikah v jugovzhodni Evropi: novi programi, novi izzivi, novo regionalno sodelovanje v bolonjskem procesu (organizirala prof. dr. Neva Šlibar),
  • 2007: Nastanek literarnih središč jugovzhodne Evrope. Teoretični osnutki in reprezentativni primeri (organizirala prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik),
  • 2008: Od transgresije k dialoškosti in medkulturnosti: sprememba literarnih in kulturnih paradigem (MOVENS) (organizirali izr. prof. dr. Marija Javor Briški in doc. dr. Irena Samide),
  • 2013: Provinz als Denk – und Lebensform,
  • 2013: Ideen- und Erfahrungswelten in der deutschen Literatur des Mittelalters und der Frühen Neuzeit.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Jakopin, Primož (16.9.1999). "Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999,oddelek za germaske jezike in književnost". Pridobljeno dne 27.5.2015.
  2. 2,0 2,1 Filozofska fakulteta (2009). Zbornik Filozofske fakultete Univerze v ljubljani 1919-2009. Znanstvena založba Filozofske fakultete. COBISS http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1702319651490886&rec=1&sid=1&fmt=11.
  3. "Prvih dvajset let lektorata za nizozemski jezik". Lektorat za nizozemski jezik in kultutro. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-18. Pridobljeno dne 31.5.2015.
  4. "Študij germanistike in nemcistike". Oddelek germanistike z nederlandistiko ter skandinavistiko. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-21. Pridobljeno dne 29.5.2015.
  5. "CEEPUS". CMEPIUS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-06-17. Pridobljeno dne 29.5.2015.
  6. "Publikacije oddelka". Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-21. Pridobljeno dne 29.5.2015.
  7. "Zgodovina knjižnice". Oddelek za anglistiko in amerikanistiko. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-06-02. Pridobljeno dne 30.5.2015.
  8. "Germanistika ne počiva". Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-21. Pridobljeno dne 30.5.2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]