Meta Grosman
| Meta Grosman | |
|---|---|
 Meta Grosman | |
| Rojstvo | 18. maj 1936 Ljubljana |
| Smrt | 11. oktober 2026 (90 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | literarna zgodovinarka |
Meta Grosman, slovenska anglistka, literarna zgodovinarka, * 18. maj 1936, Ljubljana, † 11. oktober 2026, Ljubljana.
Kot profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani se je ukvarjala zlasti z branjem in možnostmi uspešnejšega poučevanja in osvajanja branja.[1]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Maturirala je na Klasični gimnaziji. Na Filozofski fakulteti je leta 1960 diplomirala iz angleškega in nemškega jezika. S študijem je nadaljevala na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, nato je odšla v London (1963–1964) in v ZDA, kjer je leta 1965 magistrirala na Univerzi v Miamiju v Ohiu. Leta 1971 je iz angleške literarne teorije doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike (1921–1961) (COBISS). Zaposlena je bila kot redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se je ukvarjala predvsem s sodobnim angleškim romanom ter angloameriško literarno teorijo in kritiko. V obdobju 1987/88 je bila gostujoča profesorica Fulbrightovega programa na Univerzi Kalifornije, Berkeley. Skoraj desetletje je bila predstojnica oddelka za anglistiko, ki je pridobil ključne kadre in razvila močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine. Omogočila je zasuk od tradicionalnih metod poučevanja k sodobnejšim, na študenta osredotočenih oblikam predavanj, seminarjev in vaj. Stari oče Mete Grosman je bil avtor prvih slovenskih filmov Karol Grossmann.
Ukvarjala se je z branjem in recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter tudi teorijo prevajanja. V domačih in mednarodnih revijah je objavljala študije s področja književnosti v angleščini, prevodoslovja in medkulturnosti ter deluje v mednarodnih društvih s teh področij. Na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko je vpeljala vsakoletne seminarje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje angleščine. Teh seminarjev so se udeleževali tudi visokošolski predavatelji angleščine iz nefiloloških oddelkov ali celo fakultet. Leta 2006 je prejela društveno priznanje SOVA Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko. Istega leta je postala tudi dobitnica plakete Filozofske fakultete za svoje izjemno delo na didaktičnem in šolskem področju anglistike.
Univerza v Ljubljani ji je leta 2010 podelila naziv zaslužna profesorica.
Meta Grosman je bila predsednica Sveta za humanistiko Slovenije. Leta 1993 je ustanovila Slovensko društvo za angleške študije (SDAŠ). Bila pa je tudi njegova prva predsednica. Od leta 1995 je bila predsednica Bralnega društva Slovenije. Vse od 1996 je bila članica odbora FILLM, združenja vseh mednarodnih društev za književnost, jezikoslovje in kulturne študije, katerega podpredsednica je bila od leta 2002 do 2006. Leta 1997 je prejela nagrado Ministrstva za šolstvo za dosežke na univerzitetni ravni. Je tudi članica uredniškega odbora strokovne revije Otrok in knjiga in mednarodnega revije European Journal of English Studies. Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi Nacionalnega programa za razvoj pismenosti, ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije IBBY, namenjeno promotorjem mladinske književnosti in branja.[2]
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- (urednica) Pouk branja z vidika prenove. Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije 12. in 13. septembra 1996. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997.(COBISS)
- v soavtorstvu) Književni prevod. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. (COBISS)
- (urednica s souredniki): Language policy and language education in emerging nations: focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy. Stamford (Conn.), London: Ablex Publishing Corp., 1998.
- (urednica) Angleščina – prenovi na pot (zbornik študij o kurikularni prenovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. (COBISS)
- (urednica s sourednicami) Translation into Non-Mother Tongues: In Professional Pratice and Training. Tübingen: Stauffenburg, 2000.
- (v soavtorstvu) Šolska ura z Velikim Gatsbyjem. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. (COBISS)
- Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, 1974. (COBISS)
- Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989, 2002. (COBISS)
- Angleški roman: 1830–1920. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. (COBISS)
- American Literature for Non-American Readers: Cross-cultural Perspektives on American Literature. Frankfurt am Main, 1995: Peter Lang. (COBISS)
- Šolska ura s Hamletom. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. (COBISS)
- Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. (COBISS)
- Šolska ura z besedilom. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. (COBISS)
- Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2004. (COBISS)
- Književnost in jezik za maturo iz angleščine. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. (COBISS)
- Razsežnost branja: za boljšo brano pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006.
- Kritika kot govorno dejanje. Slavistična revija, letnik 45, št. 1/2, 1997. 269–292. (COBISS)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Za zahtevnejše bralce«. Delo. 14. januar 2005. Pridobljeno 14. oktobra 2026.
- ↑ »Nagrada 2011: Meta Grosman, priznanja: Marta Strahinić, Davorka Štefanec, Stanka Zanoškar«. IBBY Slovenija. 15. oktober 2024. Pridobljeno 14. oktobra 2026.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Pegan Vičič, Kristina; Gabrovšek, Dušan (2006). »Meta Grosman: A Comprehensive Bibliography«. ELOPE: English Language Overseas Perspectives and Enquiries. 3 (1–2): 29–48.
