Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko je eden izmed 21-ih oddelkov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je mogoče študirati angleški jezik in književnost za delovanje na nepedagoškem in pedagoškem področju.

Zgodovina oddelka[uredi | uredi kodo]

Angleški jezik in književnost kot študijska smer deluje na Univerzi v Ljubljani od leta 1920. Po 2. svetovni vojni sta prof.dr. Jakob Kelemina in predavatelj angleščine Josip Sodja posodobila pouk modernega angleškega jezika, uvedla sta tudi sodobneje zasnovan pouk književnosti. Od leta 1961 študij poteka v zgradbi Filozofske fakultete. Selitev v novo zgradbo Filozofske fakultete je pripomogla k boljši organizaciji študijskih programov, z večjo in bolj sistematično urejeno knjižnico pa tudi k hitrejšemu razvoju stroke. Leta 1970 se je povečala tudi individualizacija pouka z organizacijo lektorskih vaj v manjših skupinah. Program enopredmetnega študija anglistike je bil prvič razpisan v letih 1991/1992, ko je bila razpisana angleščina kot enopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve in dvopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve.

Stari, predbolonjski študijski programi[uredi | uredi kodo]

Dodiplomski študij

Študij je usposabljal diplomante za poklicno delo z angleškim jezikom in književnostjo. Študenti so  imeli možnost študija po pedagoškem in nepedagoškem študijskem programu. Nekateri predmeti so bili obem programom skupni, medtem ko so bili ostali prilagojeni potrebam posameznega študija. Oba programa je bilo mogoče študirati po enopredmetnem ali dvopredmetnem programu. Pri enopredmetnem nepedagoškem študiju so študentje v 2. ali 3. letniku vpisovali še en tuji jezik. Dvopredmetni študij je omogočal povezavo z drugimi smermi na Filozofski fakulteti. Pri obeh programih pedagoške smeri so študentje vpisovali še pedagoške predmete, ki so jih usposabljali za poučevanje.

Podiplomski študij

Oddelek je imel dve smeri podiplomskega študija:

  • ·Anglistika
  • ·Ameriške študije

Magistrski študij je trajal dve leti, veljavnost individualnega študijskega programa pa je bila pet let. Doktorski študij je trajal do štiri leta, veljavnost doktorske teme pa štiri leta.

Bolonjski študijski programi[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je oddelek začel z intenzivno prenovo študijskih programov v skladu z bolonjskimi smernicami in izdelal šest novih študijskih programov. S študijskim letom 2009/2010 je začel izvajati bolonjski enopredmetni in dvodisciplinarni program Anglistika.

Enopredmetni študijski program

Univerzitetni enopredmetni program Anglistika na prvi stopnji v okviru različnih možnosti študija angleščine omogoča triletno osnovno spoznavanje angleškega jezika ter kultur in književnosti angleško govorečih skupnosti ter usvajanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti v angleščini, kot je potrebna za delovanje v vseh okoliščinah medjezikovnega sporazumevanja in medkulturnega delovanja. Hkrati pa s skrbnim izborom najpotrebnejših vsebin na naštetih področjih uspešne diplomante usposablja tudi za nadaljevanje študija oz. nadgradnjo pridobljenih znanj in jezikovnih zmožnosti na drugi stopnji. Naslov po končanem univerzitetnem enopredmetnem študiju Anglistika: diplomirani anglist (UN) oz. diplomirana anglistka (UN).

Dvodisciplinarni študijski program

Diplomantke in diplomanti prvostopenjskih dvodisciplinarnih univerzitetnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja povezovati med seboj in tako tudi z drugimi področji. Transfer znanja iz enega področja na drugega spodbuja fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v različnih situacijah. Dvodisciplinarnost pospešuje sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanja, metodologije, razumevanja strokovnih metod, pristopov in procesov. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomant oz. diplomantka študijskega programa strokovni naslov diplomirani anglist (UN) in še drugi predmet  oz. diplomirana anglistka (UN) in še drugi predmet.

Diplomanti enopredmetnega ali dvodisciplinarnega študijskega programa se lahko zaposlijo na različnih področjih in delovnih mestih, kjer je potrebno dobro poznavanje angleškega jezika in kulture, to je na diplomatskih predstavništvih v tujini, ministrstvih doma, tujih predstavništvih/ambasadah v Sloveniji ter v različnih drugih javnih službah, kot so telesa in odbori EU v Sloveniji in v tujini, do vse bolj številnih podjetij, ki imajo stike z angleško govorečimi tujimi partnerji. Številni med njimi se odločajo za svobodne kulturne poklice, v katerih delujejo kot posredniki književnosti in kultur iz angleško govorečih in drugih tujih skupnosti, kot književni prevajalci in organizatorji raznih prireditev ter posvetov, ali delujejo kot uredniki in novinarji.

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

  • 1920-1957: prof. dr. Jakob Kelemina
  • 1960-1984: akad. prof. dr. Janez Stanonik
  • 1984-1988: prof. dr. Mirko Jurak
  • 1998-2006: prof. dr. Meta Grosman
  • 2000-2006: prof. dr. Smiljana Komar
  • 2006-2010: prof. dr. Rastislav Šuštaršič
  • 2010-2014: prof. dr. Mojca Krevel
  • 2014 (polletni semester 2013/2014): prof. dr. Gašper Ilc
  • 2014-2016: prof. dr. Marjeta Vrbinc
  • 2016-2018: prof. dr. Eva Sicherl
  • 2018-2020: doc. dr. Andrej Stopar
  • 2020-2022: doc. dr. Frančiška Lipovšek
  • 2022-: prof. dr. Danica Čerče

Založništvo[uredi | uredi kodo]

Poleg drugih monografij in publikacij, oddelek izdaja svoje strokovne in raziskovalne prispevke tudi v lastnih publikacijah. Med njimi sta Acta Neophilologica (od leta 1968) ter revija Elope (ki jo je od leta 2004 izdajalo Slovensko društvo za angleške študije s sedežem na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko, po letu 2015 pa jo izdaja Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani). Študenti anglistike izdajajo revijo EngList.

Izmenjave in prakse[uredi | uredi kodo]

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko študentom omogoča različne možnosti mednarodnega udejstvovanja. Poleg multilateralnih projektov, kot je poletna šola Erasmus IP Cultural landscapes: Negotiating cultural encounters with the English-speaking world, aktivno sodeluje v različnih programih bilateralnega sodelovanja z evropskimi in drugimi svetovnimi univerzami. Največ študentov se na študijsko izmenjavo odpravi prek programa Erasmus/Erasmus+ na eno od partnerskih univerz v Evropi, za obdobje enega ali dveh semestrov. V okviru istega programa se odločajo tudi za študijsko prakso, ki lahko traja od 2 do 12 mesecev. Oddelek za anglistiko in amerikanistiko neposredno sodeluje tudi z ameriškima univerzama St. Mary's College of Maryland in University of Central Oklahoma. Študenti se lahko prijavijo tudi za druge programe mednarodne mobilnosti, kot so EGP/NFM (Norveška, Islandija), MAUI (ZDA), AEN (Avstralija), BASILEUS (Zahodni Balkan) itd.

Študentske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Študentje se ukvarjajo z veliko dejavnostmi. Organizirajo spoznavne prireditve (npr. Thanksgiving dinner, Irish night, tutorske čajanke), izdajajo časopis EngList in organizirajo ekskurzije in izlete.

Knjižnica[uredi | uredi kodo]

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo je skupna knjižnica treh oddelkov: Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za prevajalstvo. Je ena izmed oddelčnih knjižnic na Filozofski fakulteti, ki so organizacijsko in strokovno povezane v Osrednji humanistični knjižnici. Ustanovljena je bila leta 1920 pri tedanjem Seminarju za germansko filologijo. Leta 1998 se je knjižnica ob delitvi oddelka preimenovala v Knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko, 2006 pa je s priključitvijo knjižnice Oddelka za prevajalstvo postala Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo.

Najbolj zastopana strokovna področja: angleščina, nemščina, književnosti v angleščini in nemščini, prevodoslovje, splošno in primerjalno jezikoslovje, besediloslovje, literarna zgodovina in teorija, metodika in didaktika pouka angleščine in nemščine. Pohvalijo se lahko z najbogatejšo zbirko švedske, nizozemske, islandske, danske in norveške literature v Sloveniji. Knjižnična zbirka obsega preko 83.600 enot gradiva (podatek iz leta 2014), približno 75 % gradiva je vnesenega v vzajemni katalog COBIB, ostalo je obdelano klasično (listkovni katalogi).

Simpoziji[uredi | uredi kodo]

Oddelek je (so)organiziral naslednje mednarodne simpozije:

  • Mednarodni simpozij o Louisu Adamiču ob 30. obletnici avtorjeve smrti septembra 1981 organiziral akademik red.prof.dr. Janez Stanonik.
  • Mednarodni simpozij o avstralski književnosti je septembra 1982 organiziral red.prof.dr. Mirko Jurak.
  • Maja 1988 je red.prof.dr. Mirko Jurak organiziral Mednarodni simpozij o književnosti in kulturi v ZDA in Kanadi z udeležbo iz 14 evropskih držav ter 23 raziskovalcev iz ZDA in 13 iz Kanade.
  • Red.prof.dr. Meta Grosman je junija 1992 organizirala mednarodno konferenco o medkulturni recepciji ameriške književnosti American Literature for Non-American Readers za Rockefellerjevo fundacijo v njenem konferenčnem centru Bellagio v Italiji.
  • Red.prof.dr. Jerneja Petrič je junija 1992 organizirala mednarodni simpozij Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru/Slovene Word in the English Cultural Space.
  • Red.prof.dr. Igor Maver je maja 1994 organiziral mednarodno konferenco Historical Perspectives of Ethnicity in the New World.
  • Junija 1994 je red.prof.dr. Meta Grosman na Brdu organizirala mednarodno konferenco Alps-Adriatic-Anglistics o poučevanju angleščine.
  • Junija 1999 sta red.prof.dr. Milena Milojević Sheppard in izr.prof.dr. Irena Kovačič organizirala 32. mednarodno konferenco evropskega združenja za lingvistiko, Societas Linguistica Europaea Linguistics and Language Studies: Exploring language from different perspectives.
  • Novembra 2003 je red.prof.dr. Smiljana Komar organizirala konferenco Alps-Adriatic-Anglistics na filozofski fakulteti v Ljubljani.
  • Maja 2004 sta Slovensko društvo za angleške študije in Oddelek za anglistiko in amerikanistiko organizirala mednarodno konferenco English Language and Literature Studies in the Context of European Language Diversity.
  • Leta 2009 je oddelek praznoval 90 let anglistike v Ljubljani. Organizirali so ga prof.dr. Smiljana Komar, izr.prof.dr. Mojca Krevel in doc.dr. Andrej Stopar v sodelovanju z Slovenskim društvom za angleške študije in oddelkom za anglistiko
  • Leta 2012 sta Slovensko društvo za angleške študije in Oddelek za anglistiko in amerikanistiko organizirala mednarodno konferenco SDAŠ 2012 z naslovom The Changes in Epochal Paradigms and the Opportunities They Offer for English Studies.
  • 8. konferenco SinFonIJA (SinFonIJA, the 8th International Conference on Syntax, Phonology and Language Analysis), ki je potekala od 24. do 26. septembra  2014, sta organizirala Oddelek za anglistiko in amerikanistiko ter Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje.
  • Leta 2019 je Oddelek za anglistiko in amerikanistiko z Oddelkom za primerjalno in splošno jezikoslovje soorganiziral srečanje 12th Mediterranean Morphology Meeting.
  • Leta 2019 sta Slovensko društvo za angleške študije in Oddelek za anglistiko in amerikanistiko organizirala 5. mednarodno konferenco SDAŠ 2019 z naslovom A Hundred Years, A Thousand Meanings.
  • Leta 2022 je oddelek organiziral potujočo mednarodno konferenco The 9th Biennial International Conference on the Linguistics of Contemporary English (BICLCE).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zbornik ob 90-letnici, 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta
  • Oddelek za anglistiko in amerikanistiko. Pridobljeno z dne 1.6.2015 s svetovnega spleta: [1] Arhivirano 2009-03-06 na Wayback Machine.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]