Milan Železnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Železnik
Rojstvo27. februar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Ljubljana
Smrt31. maj 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (58 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicumetnostni zgodovinar, univerzitetni učitelj, konzervator

Milan Železnik, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator, * 27. februar 1929, Ljubljana, † 31. maj 1987, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Železnik je leta 1947 maturiral na I. državni gimnaziji v Ljubljani, nato tu na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino. Po diplomi 1953 se je zaposlil kot restavrator-pripravnik na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo in oktobra 1962 prešel na novoustanovljeni Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je delal do smrti. Sodeloval je v Konservatorskem društvu in v mednarodni sekciji ICOMOS (International Council for Monuments and Sites). Na oddelku za umetnostno zgodovino FF v Ljubljani je več let predaval restavratorske tehnike. Pri obravnavanju spomenikov je bil teoretično in praktično dosleden, predstaviti jih je želel v vsej njihovi zgodovinski izvirnosti. Dosežki njegovih konservatorskih prizadevanj so vidni v obnovi Škofje Loke, Stične, Gradu Bogenšperk in drugod. Veliko pozornost je vsa leta posvečal študijam zlatih oltarjev in zgodovini 17. stoletja. Kot konservatorski svetnik je svoje znanje prenašal tudi na mlajše generacije konservatorjev.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Zupan Gojko. »Železnik Milan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.