Nutella

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Nutella je ime priljubljenega lešnikovega čokoladnega namaza, ki izvira iz Italije. Razvili so ga v italijanski družbi Fererro, na trgu pa je že vse od leta 1964.

Nutella ak.jpg

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predhodnik Nutelle je pasta Giandujot [pàsta džandujòt], ki je dobila ime po giandujottih, prvih čokoladnih bombonih v posameznem ovoju, ki jih je leta 1865 turinska firma Caffarel proizvedla z nizko vsebnostjo kakava in dodatkom mletih lešnikov. To novo sladico je ob priliki pustnega sprevoda brezplačno ponujala tradicionalna piemontska maska Gianduia, odtod ime. Kakor so Caffarelovi giandujotti nastali vsled napoleonske zapore uvozov kakava, podobno je Ferrerova pasta Giandujot nastala v času, ko je bil kakav podvržen visokim uvoznim davkom, ki so hromili proizvodnjo klasične čokolade. [1]

Pietro Fererro, lastnik slaščičarne v kraju Alba v Piemontu (območju, ki je poznano po proizvajanju lešnikov), si je omislil nadomestek prave čololade s proizvodom, ki je vseboval 71,5% lešnikov in samo 19,5% kakava. Dobljena zmes je bila po trdoti podobna mlademu siru, zato se je prodajala na težo, po rezinah. Že leta 1946 je Ferrero prodal 300 kg »Paste Giandujot«. Leta 1951 je firma Ferrero začela izdelovati kremasto obliko oziroma namaz, imenovan »Supercrema«, ki se je sprva prodajal v pločevinkah. Leta 1963 je Pietrov sin Michele, hoteč razširiti prodajo izven italijanskih meja, preimenoval kremo: osnovi nut (ang. lešnik) je dodal italijansko-zvenečo končnico -ella in proizvod patentiral. V Evropi je Nutella doživela velik uspeh.

Sestavine[uredi | uredi kodo]

Glavne sestavine Nutelle so lešniki, kakav, palmovo olje in sladkor. V raznih državah proizvodnicah se natančne količine sestavin rahlo spreminjajo, v skladu z lokalnimi okusi. Recept italijanske Nutelle predvideva sledeče sestavine:

Izčrpni recept je – kakor na primer pri Coca Coli – skrivnost proizvodnje. Zaradi gornjih količin se Nutella v Italiji ne more imenovati čokoladni namaz, saj vsebuje prenizek odstotek kakava, zato je na trgu kot lešnikov namaz.

V zvezi s sestavinami ima Ferrero zadnja leta velike probleme zaradi uporabe palmovega olja, ene od osnovnih sestavin Nutelle. Leta 2010 je namreč Evropski parlament odobril normo o prehrambenem profilu, ki prepoveduje uporabo palmovega olja, kar naj bi omejilo krčenje južnoazijskih gozdnih površin za to vrsto pridelovanja in naj bi pomagalo v boju proti debelosti. Ferrero pri Evropskem parlamentu zahteva upoštevanje potreb svoje industrije, s posebno pozornostjo na široko uporabo Nutelle povsod po svetu in na nevarnost prehrambenega fundamentalizma[2]. Istočasno se Ferrero, v sodelovanju z Greenpeace Italia, aktivno udejstvuje za omejitev deforestacije in njen popolni mednarodni nadzor ter za certifikacijo izvora in porabe palmovega olja.

Hranilna vrednost[uredi | uredi kodo]

Po podatkih proizvajalca je informacija o hranilni vrednosti 100 g namaza Nutella sledeča:

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Prva tovarna Nutelle izven Evrope je bila odprta leta 1978 v kraju Lithgow pri Sidneyu v Avstraliji.
  • 29. maja 2005 se je v kraju Gelsenkirchen (Nemčija) zbralo kar 27.854 oseb za skupno malico z Nutello.
  • Po enem letu prisotnosti na Facebooku je imela Nutellina stran 10 milijonov prijateljev.
  • Ob petdesetletnici njenega obstoja je Nutello počastila italijanska Pošta z izdajo spominske znamke.
  • Svetovni dan Nutelle je 5. februar.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]