Nootropik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nootrópiki, znani tudi kot pametne droge in kognitivni ojačevalci, so učinkovine, prehranska dopolnila in druge snovi, ki izboljšujejo kognitivne funkcije, zlasti izvršne funkcije, spomin, ustvarjalnost in motivacijo pri zdravih posameznikih.[1][2]

Uporaba kognitivno ojačevalnih snovi pri zdravih posameznikih brez medicinskih indikacij je ena od najbolj perečih tem med nevroznanstveniki, psihiatri in zdravniki, ki zajema več vprašanj, vključno z etiko in poštenostjo njihove uporabe, potencialnimi neželenimi učinki in preusmeritvijo zdravil na recept za nemedicinsko uporabo.[3][4] Kljub temu mednarodna prodaja kognitivno ojačevalnih prehranskih dopolnil presega 1 mrd. $ na leto (2015) in globalno povpraševanje po teh spojinah se še vedno naglo povečuje.[5]

Besedo nootropik je leta 1972 skoval romunski psiholog in kemik Corneliu E. Giurgea,[6][7] in sicer iz grških besed νοῦς (nous - um) in τρέπειν (trepein - upogniti se, obrniti se).[8]

Razpoložljivost in razširjenost[uredi | uredi kodo]

Obstaja le nekaj učinkovin, ki dokazano izboljšujejo nekatere vidike spoznavanja. Veliko jih je še v fazah razvoja.[9] Najpogosteje uporabljen razred drog so stimulanti, kot je kofein.[10]

Ta zdravila se domnevno uporabljajo predvsem za zdravljenje kognitivnih ali motoričnih težav, ki jih je mogoče pripisati boleznim, kot so alzheimerjeva bolezen, parkinsonova bolezen, huntingtonova bolezen in ADHD.[navedi vir] Nekateri raziskovalci pa poročajo o bolj razširjeni terapevtski uporabi, vendar opozarjajo na potrebo po nadaljnjih raziskavah.[11] Kakorkoliže intenzivno trženje ne sovpada nujno z učinkovitostjo. Čeprav znanstvene raziskave podpirajo koristne učinke nekaterih spojin, marketinške trditve proizvajalcev prehranskih dopolnil običajno niso uradno testirane in potrjene s strani neodvisnih subjektov.[12]

Uporaba med študenti[uredi | uredi kodo]

Uporaba poživil na recept je še posebej razširjena med študenti, ki obiskujejo akademsko konkurenčne fakultete, kot sta medicina in farmacija.[13] Raziskave kažejo, da je 0,7–4,5 % nemških študentov že kdaj uporabljalo kognitivne ojačevalce.[14]

V Sloveniji je leta 2012 dr. Toni Pustovrh opravil anketo med približno 500 slovenskimi študenti, od katerih jih je 6 % potrdilo, da so že kdaj uporabili zdravilo na recept, ki jim ni bilo predpisano zaradi kakšne motnje, z namenom, da bi izboljšali svoje kognitivne sposobnosti.[15]

V ZDA se stimulanti, kot sta dimetilamilamin in metilfenidat, uporabljajo na fakultetah in pri mlajših skupinah. Na podlagi študije o prepovedani uporabi poživil menda 5–35 % študentov uporablja preusmerjene ADHD stimulante, ki se uporabljajo predvsem za izboljšanje performance.

Več je dejavnikov, ki pozitivno in negativno vplivajo na uporabo zdravil za povečanje kognitivnih sposobnosti. Med njimi so osebne značilnosti, značilnosti učinkovin in značilnosti družbenega konteksta.[16]

Stranski učinki[uredi | uredi kodo]

Glavna skrb farmacevtskih izdelkov so neželeni učinki in ti pomisleki seveda veljajo tudi za kognitivno ojačevalne učinkovine. Za nekatere vrste nootropikov dolgoročni varnostni podatki po navadi niso na voljo. Racetami – piracetam in druge spojine, ki so strukturno sorodne piracetamu – imajo le malo resnih neželenih učinkov in nizko toksičnost, vendar pa obstaja malo dokazov o njihovem kognitivnem izboljšanju pri posameznikih brez kognitivnih motenj.[17][18]

Četudi je odvisnost od stimulantov včasih lahko vzrok za zaskrbljenost,[19] zelo veliko raziskav o terapevtski uporabi "bolj zasvojitvenih" psihostimulantov kaže, da je zasvojenost v terapevtskih odmerkih dokaj redka.[20][21][22] Na njihov varnostni profil kaže tudi sistematični pregled iz junija 2015, ki trdi, "da dokazi kažejo, da pri nizkih, klinično ustreznih odmerkih psihostimulanti nimajo vedenjskih in nevrokemijskih delovanj, ki opredeljujejo to skupino zdravil, pač pa delujejo zlasti kot kognitivni ojačevalci."

V ZDA se prehranska dopolnila lahko tržijo, če lahko proizvajalec dokaže, da jih lahko proizvaja varno, da so dejansko na splošno priznana kot varna, in če proizvajalec zanje ne navaja nobenih zdravstvenih trditev o zdravljenju ali preprečevanju katerekoli bolezni ali stanja. Prodaja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo zdravilne učinkovine ali za katera se navaja zdravstvene ali preventivne trditve, je po ameriškem pravu nezakonita.[23]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Frati P, Kyriakou C, Del Rio A, Marinelli E, Vergallo GM, Zaami S, Busardò FP (January 2015). "Smart drugs and synthetic androgens for cognitive and physical enhancement: revolving doors of cosmetic neurology". Curr Neuropharmacol 13 (1): 5–11. PMC 4462043. PMID 26074739. doi:10.2174/1570159X13666141210221750. 
  2. ^ Lanni C, Lenzken SC, Pascale A, et al. (March 2008). "Cognition enhancers between treating and doping the mind". Pharmacol. Res. 57 (3): 196–213. PMID 18353672. doi:10.1016/j.phrs.2008.02.004. 
  3. ^ Albertson TE, Chenoweth JA, Colby DK, Sutter ME (2016). "The Changing Drug Culture: Use and Misuse of Cognition-Enhancing Drugs". FP Essent 441: 25–9. PMID 26881770. 
  4. ^ Greely H, Sahakian B, Harris J, Kessler RC, Gazzaniga M, Campbell P, Farah MJ (2008). "Towards responsible use of cognitive-enhancing drugs by the healthy". Nature 456 (7223): 702–5. PMID 19060880. doi:10.1038/456702a. 
  5. ^ Chinthapalli K (September 2015). "The billion dollar business of being smart". BMJ 351: h4829. PMID 26370589. doi:10.1136/bmj.h4829. International sales of non-prescription supplements for cognition also exceed $1bn (£650 000; €880 000) a year and are rapidly growing. Ginkgo biloba, vitamins, and even caffeine are common ingredients. Some add piracetam (related to the epilepsy drug levetiracetam), jellyfish proteins, or even “edible pure 23.5 carat gold flakes.” 
  6. ^ Gazzaniga, Michael S. (2006). The Ethical Brain: The Science of Our Moral Dilemmas (P.S.). New York, N.Y: Harper Perennial. str. 184. ISBN 0-06-088473-8. 
  7. ^ Giurgea C (1972). "[Pharmacology of integrative activity of the brain. Attempt at nootropic concept in psychopharmacology] ("Vers une pharmacologie de l'active integrative du cerveau: Tentative du concept nootrope en psychopharmacologie")". Actual Pharmacol (Paris) (French) 25: 115–56. PMID 4541214. 
  8. ^ "nootropicTranslation". Pridobljeno dne October 6, 2014. 
  9. ^ Sahakian B; Morein-Zamir S (December 2007). "Professor's little helper". Nature 450 (7173): 1157–9. Bibcode:2007Natur.450.1157S. PMID 18097378. doi:10.1038/4501157a. 
  10. ^ Greely, Henry; Sahakian, Barbara; Harris, John; Kessler, Ronald C.; Gazzaniga, Michael; Campbell, Philip; Farah, Martha J. (December 10, 2008). "Towards responsible use of cognitive-enhancing drugs by the healthy". Nature (Nature Publishing Group) 456 (7223): 702–705. Bibcode:2008Natur.456..702G. ISSN 1476-4687. OCLC 01586310. PMID 19060880. doi:10.1038/456702a. Pridobljeno dne March 25, 2014. (zahtevana naročnina (pomoč)). 
  11. ^ "Smart Drugs and Should We Take Them?". Dolan DNA Learning Center. Pridobljeno dne November 4, 2012. 
  12. ^ "Dietary Supplements: What You Need to Know". US Food and Drug Administration. Pridobljeno dne February 14, 2015. 
  13. ^ McCabe, Sean Esteban; Knight, John R.; Teter, Christian J.; Wechsler, Henry (January 1, 2005). "Non-medical use of prescription stimulants among US college students: prevalence and correlates from a national survey". Addiction 100 (1): 96–106. PMID 15598197. doi:10.1111/j.1360-0443.2005.00944.x. 
  14. ^ Sattler, S.; Sauer, C.; Mehlkop, G.; Graeff, P. (2013). "The Rationale for Consuming Cognitive Enhancement Drugs in University Students and Teachers". PLoS ONE 8 (7): e68821. PMC 3714277. PMID 23874778. doi:10.1371/journal.pone.0068821. 
  15. ^ "Pametne droge za utrujene delavce - Revija Zarja". Revija Zarja. Pridobljeno dne 2018-02-04. 
  16. ^ Sattler, Sebastian; Mehlkop, Guido; Graeff, Peter; Sauer, Carsten (February 1, 2014). "Evaluating the drivers of and obstacles to the willingness to use cognitive enhancement drugs: the influence of drug characteristics, social environment, and personal characteristics". Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy. BioMed Central Ltd. str. 8. ISSN 1747-597X. doi:10.1186/1747-597X-9-8. Pridobljeno dne April 5, 2014. 
  17. ^ "Piracetam and piracetam-like drugs: from basic science to novel clinical applications to CNS disorders". Drugs 70 (3): 287–312. February 2010. PMID 20166767. doi:10.2165/11319230-000000000-00000. 
  18. ^ "Piracetam and other structurally related nootropics". Brain Res. Brain Res. Rev. 19 (2): 180–222. May 1994. PMID 8061686. doi:10.1016/0165-0173(94)90011-6. 
  19. ^ Noble KA (December 2012). "Brain gain: adolescent use of stimulants for achievement". J. Perianesth. Nurs. 27 (6): 415–9. PMID 23164208. doi:10.1016/j.jopan.2012.09.001. 
  20. ^ Stolerman IP (2010). Stolerman IP, ur. Encyclopedia of Psychopharmacology. Berlin; London: Springer. str. 78. ISBN 9783540686989. 
  21. ^ Millichap JG (2010). "Chapter 3: Medications for ADHD". V Millichap JG. Attention Deficit Hyperactivity Disorder Handbook: A Physician's Guide to ADHD (2nd izd.). New York: Springer. str. 121–123. ISBN 9781441913968. 
  22. ^ "Long-term outcomes with medications for attention-deficit hyperactivity disorder: current status of knowledge". CNS Drugs 25 (7): 539–554. July 2011. PMID 21699268. doi:10.2165/11589380-000000000-00000. 
  23. ^ Goldman P (2001). "Herbal medicines today and the roots of modern pharmacology". Annals of Internal Medicine 135 (8 Pt 1): 594–600. PMID 11601931. doi:10.7326/0003-4819-135-8_Part_1-200110160-00010.