Stranski učinek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stranski učinek je farmakološki učinek, ki ga zdravilo izkazuje poleg svojega glavnega učinka. Stranski učinki ni nujno, da so slabi z vidika terapije in lahko pomenijo podporo glavnemu učinku zdravila. Kadar gre za negativne stranske učinke, govorimo o neželenih učinkih.

Stranske učinke strokovnjaki spremljajo že med razvojem zdravila (v kliničnem preskušanju) ter tudi potem, ko je zdravilo že na tržišču.

Želeni stranski učinki[uredi | uredi kodo]

Nekatere učinkovine izražajo poleg glavnega učinka še stranske učinke, ki pozitivno vplivajo na zdravljenje ali pa celo dobijo mesto glavnega učinka pri zdravljenju določenih bolezni. Kortikosteroidi, na primer, izkazujejo kot stranski učinek antiprofilacijsko delovanje, ki se izrablja pri zdravljenju luskavice. Isti stranski učinek pa je pri terapiji ekcema neželen.

Primer učinkovine, kjer je prvotni stranski učinek postal glavni učinek, je sildenafil (na trgu pod zaščitenim imenom Viagra®). Sprva je bil sildenafil mišljen kot antihipertenzivno zdravilo, vendar se ni izkazal kot dovolj učinkovit. Kot stranski učinek se je pokazalo močno spodbujanje erekcije, kar je postal glavni učinek zdravila v terapiji.

Pogostnost[uredi | uredi kodo]

Stranske učinke delimo glede na njihovo pogostnost pojavljanja (pri kolikšnem odstotku bolnikov se pojavijo):

  • Zelo pogosti: verjetnost, da se stranski učinek pojavi pri bolniku, je več kot 10-odstotna.
  • Pogosti: pojavijo se pri 1–10 odstotkih bolnikov (pri 1–10 na 100 bolnikov).
  • Občasni: verjetnost, da se stranski učinek pojavi, je med 0,1 in 1 %.
  • Redki: pojavijo se pri 0,01–0,1 % bolnikov.
  • Zelo redki: pojavijo se pri manj kot 0,01 % bolnikov, ki jemljejo zdravilo.