Metilfenidat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metilfenidat
Methylphenidate-2D-skeletal.svg
Methylphenidate-enantiomers-3D-balls.png
Sistematično (IUPAC) ime
metil 2-fenil-2-(piperidin-2-il)acetat
Klinični podatki
Blagovne znamke Concerta, Methylin, Ritalin, Medikinet, Equasym XL, Quillivant XR, Metadate
AHFS/Drugs.com monograph
MedlinePlus a682188
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B3
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Zasvojljivost telesna: je ni
psihološka: zmerna
Odvisnost Moderate
Način uporabe peroralno, intravensko, transdermalno, inhalacijsko
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost okoli 30 % (od 11 do 52 %)
Vezava na beljakovine 10–33 %
Presnova jetrna (80 %), predvsem z encimom CES1A1
Razpolovni čas 2–3 h[1]
Izločanje s sečem (90 %)
Identifikatorji
Številka CAS 113-45-1
Oznaka ATC N06BA04 (WHO)
PubChem CID 4158
IUPHAR/BPS 7236
DrugBank DB00422
ChemSpider 4015
UNII 207ZZ9QZ49
KEGG D04999
ChEBI CHEBI:6887
ChEMBL CHEMBL796
Kemični podatki
Formula C14H19NO2
Mol. masa 233,31 g/mol
Fizikalni podatki
Tališče 74 °C [2]
Vrelišče 136 °C [2]

Metílfenidát je psihostimulans, ki deluje kot zaviralec ponovnega privzema dopamina in noradrenalina in se uporablja pri zdravljenju motnje aktivnosti in pozornosti[3] in narkolepsije. Učinkovino preučujejo v kliničnih študijah že več kot 50 let in za zdravljenje motnje aktivnosti in pozornosti obstajajo številni dokazi o varnosti in učinkovitosti.[4]

V Evropski uniji je na tržišču od leta 1950 pod različnimi imeni (Ritalin, Concerta, Equasim, Medikinet, Rubifen ...).[5] Njegova uporaba se je razširila v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je uveljavila diagnoza motnje aktivnosti in pozornosti.[6][7] Med letoma 2007 in 2012 se je predpisovanje metilfenidata v Veliki Britaniji na primer povečalo za 50 % in v letu 2013 se je uporaba tega zdravila na svetovni ravni povečala na 2,4 milijonov odmerkov, kar predstavlja 66-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. 80 % svetovne porabe doprinesejo Združene države Amerike.[8][9]

Za motnjo aktivnosti in pozornosti in sorodne motnje povezujejo s premajhno dejavnostjo dopamina in noradrenalina v možganih, predvsem v prefrontalni skorji, ki sodeluje med drugim pri besednem sklepanju, reševanju problemov, načrtovanju, kognitivni inhibiciji ...[10][11] Mehanizem delovanja metilfenidata temelji na zaviranju ponovnega privzema kateholaminov, zlasti dopamina, nazaj v živčne končiče. Zavira namreč prenašalne beljakovine za dopamin in noradrenalin, kar poveča njuno koncentracijo v sinaptični špranji in s tem delovanje obeh živčnih prenašalcev. Hkrati pa metilfenidat deluje tudi kot agonist na serotoninskih receptorjih 5-HT1A.[12]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Delovanje metilfenidata je povezano z zaviranjem ponovnega privzema dopamina in noradrenalina v presinaptične nevrone v prefrontalnem korteksu, zato je posledično povečana koncentracija monoaminov (dopamina in noradrenalina) v zunajnevronskem prostoru (sinaptični špranji).[13]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Metilfenidat je psihostimulans, ki deluje tako, da povečuje aktivnost osrednjega živčevja.[14] Povzroča povečano budnost in pozornost ter zmanjša utrujenost.[15] Kratkoročne koristi zdravljenja in stroškovna učinkovitost so izkazane.[16][17] Uporablja se za zdravljenje motnje aktivnosti in pozornosti pri otrocih, starih šest let ali več. Uporablja se kot del celovitega programa zdravljenja motnje, kadar samo korektivni ukepi ne zadostujejo. Celovit program običajno vključuje še psihološke, izobraževalne in socialne ukrepe.[18] Nenamensko se uporablja tudi za zdravljenje bipolarne motnje in hude depresivne motnje, ki se ne odzivata na druge oblike zdravljenja.[19]

Metaanalize in sistemski pregledi slik z magnetno resonanco, so pokazali tudi na dolgoročne učinke zdravljenja motnje aktivnosti in pozornosti s psihostimulansi, kot so amfetamini in metilfenidat. Zmanjšajo se namreč anomalije v strukturi in delovanju možganov, značilne za bolnike s to boleznijo.[20][21][22] Pregledi raziskav so nadalje ugotovili varnost in učinkovitost dolgotrajne uporabe psihostimulansov pri motnji aktivnosti in pozornosti.[23][24] V nadzorovanih kliničnih raziskavah je uporaba amfetaminov in metilfenidata pokazala učinkovitost in varnost tudi pri neprekinjeni večletni uporabi zdravila.[24][25]

Metilfenidat je izkazal tudi učinkovitost pri narkolepsiji, ki spada med kronične motnje spanca. Učinkovito poveča budnost, pozornost in zmogljivost.[26] Kljub učinkovitosti pa zmogljivosti bolnikov ne poveča na raven posameznikov, ki nimajo narkolepsije.[27]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Pogosti kratkotrajni neželeni učinki metilfenidata so motnje spanja, pomanjkanje teka, neješčnost ter zmanjšanje telesne teže, manj pogosti pa tahikardija, povečanje krvnega tlaka, glavobol in prebavne motnje. Pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi se uporaba stimulansov ne priporoča, razen v primerih, kadar korist presega tveganje.[28] Metilfenidat lahko poslabša tudi nekatere psihiatrične motnje, na primer depresijo, samomorilne misli, sovražnost, psihoze in manijo.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kimko, HC; Cross, JT; Abernethy, DR (December 1999). "Pharmacokinetics and clinical effectiveness of methylphenidate.". Clinical pharmacokinetics 37 (6): 457–70. doi:10.2165/00003088-199937060-00002. PMID 10628897. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Chemical and Physical Properties". Methylphenidate. Pubchem Compound. National Center for Biotechnology Information. Pridobljeno dne 24 June 2014. 
  3. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526712/metilfenidat?dictionaries=95&query=metilfenidat&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 12. 2015.
  4. ^ http://www.patient.info/health/attention-deficit-hyperactivity-disorder-leaflet
  5. ^ 5,0 5,1 http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Arhiv_starejsih_objav/Metilfenidat_Objava2009-02-09.pdf Sporočilo za javnost glede zdravil, ki vsebujejo metilfenidat, JAZMP, 5. 2. 2009, vpogled: 3. 1. 2016.
  6. ^ Diller, Lawrence (1999). Running on Ritalin. ISBN 978-0553379068. 
  7. ^ Lange KW, Reichl S, Lange KM, Tucha L, Tucha O (2010). "The history of attention deficit hyperactivity disorder". ADHD Attention Deficit and Hyperactivity Disorders 2 (4): 241–255. doi:10.1007/s12402-010-0045-8. PMC 3000907. PMID 21258430. 
  8. ^ http://www.bbc.com/news/health-23674235
  9. ^ http://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/news-in-brief/narcotics-monitoring-board-reports-66-increase-in-global-consumption-of-methylphenidate/20068042.article
  10. ^ "Functional Roles of Norepinephrine and Dopamine in ADHD: Dopamine in ADHD". Medscape. 2006. Pridobljeno dne 8. 10. 2013. 
  11. ^ Arnsten AF, Li BM (2005). "Neurobiology of Executive Functions: Catecholamine Influences on Prefrontal Cortical Functions". Biological Psychiatry 57 (11): 1377–84. doi:10.1016/j.biopsych.2004.08.019. PMID 15950011. 
  12. ^ "The psychostimulant d-threo-(R,R)-methylphenidate binds as an agonist to the 5HT(1A) receptor.". Pharmazie 64: 123–5. Feb 2009. PMID 19322953. 
  13. ^ Štuhec, M.: Hiperkinetični sindrom: Od epidemiologije do zdravljenja z zdravili. Farmacevtski vestnik, številka 2, 2015 : 177-184.
  14. ^ Markowitz JS, Logan BK, Diamond F, Patrick KS (1999). "Detection of the novel metabolite ethylphenidate after methylphenidate overdose with alcohol coingestion". Journal of Clinical Psychopharmacology 19 (4): 362–6. doi:10.1097/00004714-199908000-00013. PMID 10440465. 
  15. ^ Steele M, Weiss M, Swanson J, Wang J, Prinzo RS, Binder CE (2006). "A randomized, controlled effectiveness trial of OROS-methylphenidate compared to usual care with immediate-release methylphenidate in attention deficit-hyperactivity disorder" (PDF). Can J Clin Pharmacol 13 (1): e50–62. PMID 16456216. 
  16. ^ Gilmore A, Milne R (2001). "Methylphenidate in children with hyperactivity: review and cost-utility analysis". Pharmacoepidemiol Drug Saf 10 (2): 85–94. doi:10.1002/pds.564. PMID 11499858. 
  17. ^ Mott TF, Leach L, Johnson L (2004). "Clinical inquiries. Is methylphenidate useful for treating adolescents with ADHD?". The Journal of Family Practice 53 (8): 659–61. PMID 15298843. 
  18. ^ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/3F2F82EA55C3AF9BC12579C2003F6709/$File/s-012372.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Concerta 18 mg tablete s podaljšanim sproščanjem, vpogled: 3. 1. 2016.
  19. ^ Bernardo Dell’Osso, Cristina Dobrea, Laura Cremaschi, Chiara Arici, A. Carlo Altamura (2014). "Wake-Promoting Pharmacotherapy for Psychiatric Disorders". Current Psychiatry Reports 16 (12): 524. doi:10.1007/s11920-014-0524-2. PMID 25312027. 
  20. ^ Hart H, Radua J, Nakao T, Mataix-Cols D, Rubia K (February 2013). "Meta-analysis of functional magnetic resonance imaging studies of inhibition and attention in attention-deficit/hyperactivity disorder: exploring task-specific, stimulant medication, and age effects". JAMA Psychiatry 70 (2): 185–198. doi:10.1001/jamapsychiatry.2013.277. PMID 23247506. 
  21. ^ Spencer TJ, Brown A, Seidman LJ, Valera EM, Makris N, Lomedico A, Faraone SV, Biederman J (September 2013). "Effect of psychostimulants on brain structure and function in ADHD: a qualitative literature review of magnetic resonance imaging-based neuroimaging studies". J. Clin. Psychiatry 74 (9): 902–917. doi:10.4088/JCP.12r08287. PMC 3801446. PMID 24107764. 
  22. ^ Frodl T, Skokauskas N (February 2012). "Meta-analysis of structural MRI studies in children and adults with attention deficit hyperactivity disorder indicates treatment effects.". Acta psychiatrica Scand. 125 (2): 114–126. doi:10.1111/j.1600-0447.2011.01786.x. PMID 22118249. Basal ganglia regions like the right globus pallidus, the right putamen, and the nucleus caudatus are structurally affected in children with ADHD. These changes and alterations in limbic regions like ACC and amygdala are more pronounced in non-treated populations and seem to diminish over time from child to adulthood. Treatment seems to have positive effects on brain structure. 
  23. ^ Millichap, JG (2010). "Chapter 3: Medications for ADHD". V Millichap, JG. Attention Deficit Hyperactivity Disorder Handbook: A Physician's Guide to ADHD (2nd izd.). New York: Springer. str. 111–113. ISBN 9781441913968. 
  24. ^ 24,0 24,1 Huang YS, Tsai MH (July 2011). "Long-term outcomes with medications for attention-deficit hyperactivity disorder: current status of knowledge". CNS Drugs 25 (7): 539–554. doi:10.2165/11589380-000000000-00000. PMID 21699268. 
  25. ^ Millichap, JG (2010). "Chapter 3: Medications for ADHD". V Millichap, JG. Attention Deficit Hyperactivity Disorder Handbook: A Physician's Guide to ADHD (2nd izd.). New York: Springer. str. 121–123. ISBN 9781441913968. 
  26. ^ Fry JM (1998). "Treatment modalities for narcolepsy". Neurology 50 (2 Suppl 1): S43–8. doi:10.1212/WNL.50.2_Suppl_1.S43. PMID 9484423. 
  27. ^ Mitler MM (1994). "Evaluation of treatment with stimulants in narcolepsy". Sleep 17 (8 Suppl): S103–6. PMID 7701190. 
  28. ^ Štuhec, Matej (2013). Pregled zdravil za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. Zdravniški vestnik, letnik 82, številka 4, str. 243-254.