Pojdi na vsebino

Noji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Noji
Časovni razpon: Miocen-holocen 21–0 Ma
Južnoafriški noj Struthio camelus australis na Rtu dobrega upanja, Južna Afrika
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Infrarazred: Palaeognathae (staročeljustnice)
Red: Struthioniformes (nojevci)
Družina: Struthionidae (noji)
Vigors, 1825[1]
Biološki tip
Struthio
Linnaeus, 1758
Rodovi
Sinonimi[2]
  • †Struthiolithidae Vjalov 1971

Noji (znanstveno ime Struthionidae iz strūthiō 'noj' in εἶδος (eîdos) 'videz, podobnost') je družina ptičev neletalcev, ki vključuje danes živeče noje in njihove izumrle sorodnike. Dve danes živeči vrsti nojev sta navadni noj in somalski noj. Obe vrsti spadata v rod Struthio, ki vsebuje tudi več vrst, znanih iz holocenskih fosilov, kot je azijski noj. Navadni noj ima večje območje razširjenosti kot somalski noj in je hkrati največja živeča ptica. Pripadniki rodu Pachystruthio, ki so živeli v Evraziji v poznem pliocenu in zgodnjem pleistocenu, pa so bile ene največjih ptic vseh časov.[3]

Prve vrste rodu Struthio so se pojavile v miocenu, čeprav morda nekateri fosili iz paleocena, eocena in oligocena prav tako pripadajo tej družini.[4][5] Noji spadajo med ratite, skupino ptic, ki ne letijo. Mednje spadajo tudi kiviji, emuji in nanduji. Tradicionalno je red Struthioniformes obsegal vse ratite. Novejše genetske raziskave pa so pokazale, da skupina ni monofiletska, saj je parafiletska glede na dolgonoge kure. Zato noje danes večina strokovnjakov obravnava noje kot edine prave člane reda Struthioniformes.[6][7] Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) pa uporablja širšo razvrstitev in v red Struthioniformes uvršča vse ratite skupaj z dolgonogimi kurami.[8]

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]
Samec somalskega noja v kenijski savani z modrikastim vratom

Danes noji v naravi živijo le v Afriki. Najdemo jih v odprtih, suhih in polsuhih območjih, kot so savane in območje Sahel, tako severno kot južno od ekvatorialnega deževnega gozda.[9] Somalski noj živi na Afriškem rogu, kjer se je zaradi geografske pregrade Vzhodnoafriškega riftnega jarka razvil ločeno od navadnega noja. Na nekaterih območjih se masajski noj (podvrsta navadnega noja) pojavlja skupaj s somalskim nojem, vendar se zaradi razlik v vedenju in življenjskem prostoru ne križata.[10] Arabski noj, ki je živel v Mali Aziji in Arabiji, je bil iztrebljen sredi 20. stoletja zaradi pretiranega lova. V Izraelu so poskusili naseliti severnoafriškega noja, a poskus ni uspel.[11] V Avstraliji pa so ubežani navadni noji ustvarili divje populacije.[12]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Ostrich in Bucaramanga, Colombia

Leta 2019 so bile vrste S. pannonicus, S. dmanisensis (veliki noj) in S. transcaucasicus premeščene v rod Pachystruthio.[13]

Red Struthioniformes Latham 1790 (nojevci)

  • Družina Struthionidae Vigors 1825
    • Rod †Pachystruthio (Kretzoi 1954) (pozni pliocen  – pleistocen)
    • Rod Struthio Linnaeus 1758 (zgodnji miocen – recentno)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Vigors, Nicholas Aylward (1825). »Observations on the natural affinities that connect the orders and families of birds«. Transactions of the Linnean Society of London. 14 (3): 395–517 [483]. doi:10.1111/j.1095-8339.1823.tb00098.x.
  2. ↑ Mlíkovský, Jiří (2002). Cenozoic birds of the world Part 1 : Europe (PDF). Praha: Ninox Press. str. 60. ISBN 80-901105-3-8.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: prezrte napake ISBN (povezava)
  3. ↑ Zelenkov, N. V.; Lavrov, A. V.; Startsev, D. B.; Vislobokova, I. A.; Lopatin, A. V. (2019). »A giant early Pleistocene bird from eastern Europe: unexpected component of terrestrial faunas at the time of early Homo arrival«. Journal of Vertebrate Paleontology. 39 (2): e1605521. Bibcode:2019JVPal..39E5521Z. doi:10.1080/02724634.2019.1605521. S2CID 198384367.
  4. ↑ Buffetaut, E.; Angst, D. (November 2014). "Stratigraphic distribution of large flightless birds in the Palaeogene of Europe and its palaeobiological and palaeogeographical implications". Earth-Science Reviews. 138: 394–408. doi:10.1016/j.earscirev.2014.07.001.
  5. ↑ Agnolin et al, Unexpected diversity of ratites (Aves, Palaeognathae) in the early Cenozoic of South America: palaeobiogeographical implications Article in Alcheringa An Australasian Journal of Palaeontology · July 2016 DOI: 10.1080/03115518.2016.1184898
  6. ↑ Hackett, S.J. et al. (2008) A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History. Science, 320, 1763.
  7. ↑ Yuri, T. (2013) Parsimony and model-based analyses of indels in avian nuclear genes reveal congruent and incongruent phylogenetic signals. Biology, 2:419–44.
  8. ↑ »The IUCN Red List of Threatened Species«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  9. ↑ Donegan, Keenan (2002). »Struthio camelus«. Animal Diversity Web. University of Michigan Museum of Zoology.
  10. ↑ Freitag, Stephanie & Robinson, Terence J. (1993). »Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the Ostrich (Struthio camelus)« (PDF). The Auk. 110 (3): 614–622. doi:10.2307/4088425. JSTOR 4088425.
  11. ↑ Rinat, Zafrir (25. december 2007). »The Bitter Fate of Ostriches in the Wild«. Haaretz. Tel Aviv. Pridobljeno 10. januarja 2017.
  12. ↑ Ostriches in Australia – and near my home. trevorsbirding.com (13 September 2007)
  13. ↑ Zelenkov, N. V.; Lavrov, A. V.; Startsev, D. B.; Vislobokova, I. A.; Lopatin, A. V. (2019). »A giant early Pleistocene bird from eastern Europe: unexpected component of terrestrial faunas at the time of early Homo arrival«. Journal of Vertebrate Paleontology. 39 (2): e1605521. Bibcode:2019JVPal..39E5521Z. doi:10.1080/02724634.2019.1605521. S2CID 198384367.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Noji&oldid=6517336«