Mokoš
| Mokoš | |
|---|---|
boginja predenja, tkanja, ženskih opravil, plodnosti | |
 Leseni kip na Češkem | |
| Letni čas | pomlad in poletje |
| Dan | petek |
| Partner | Perun, Veles |
| Ustrezniki | |
| Rimski ustreznik | Terra, Minerva ali Junona[navedi vir] |
| Krščanski ustreznik | Paraskeva, Marija |
Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.
Njen kult, ki se je dolgo ohranil, je bil predvsem pri vzhodnih Slovanih povezan z ovčarstvom in prejo. Severni Rusi so jo slavili še v začetku 20. stoletja. Prvotno je bila Mokoš zaščitnica žensk, materinstva in ženskih opravil v hiši. Po eni strani je bila povezana z ognjem in bliskom, po drugi pa z vodo. [1]
Sledovi imena Mokoš so danes ohranjeni v toponimih, npr. v Sloveniji nanj spominja vas Makoše pri Ribnici (vas je zgodovinsko poznana tudi kot Makoša ali Makoš) in potok Mokoš v Prekmurju. Na Hrvaškem je v bližini Reke poznana vas Mokošica, pri Dubrovniku vas Makoše. V Bosni in Hercegovini se v bližini vasi Ravno nahaja hrib, poimenovan Mukušina. Južno od Mostarja leži hrib Mukoša. Podobno kot slovenski potok Mokoš pa se vas blizu Zagreba imenuje Mokos.[2]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997
- ↑ Češarek, Domen (24. maj 2017). »Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v prostoru (Mala Gora (Little Mountain) by Ribnica – Cosmic myth in mythical landscape)« (PDF). Studia mythologica Slavica.
Staroslovansko verovanje in mitologija | ||
|---|---|---|
| Pomembnejši bogovi |  | |
| Druga božanstva | ||
| Junaki | ||
| Čudežna bitja in čarobne rastline | ||
| Dobri in zli duhovi | ||
| Drugo | ||