Mira (kadilo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Commiphora myrrha drevo, eno od primarnih dreves, iz katerih mira pridobiva
Mir je običajna smola na Afriškem rogu.
Eterično olje, pridobljeno iz mire (Commiphora myrrha)

Mira (/ mɜːr /; iz aramejščine, a glej § etimologija) je naravna guma ali smola, pridobljena iz številnih majhnih, trnatih drevesnih vrst iz rodu Commiphora [1]. Smola mire se je skozi zgodovino uporabljala kot parfum, kadilo in zdravilo. Pomešana z vinom se lahko popije.

Ekstrakcija in proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Če drevo prebodemo skozi lubje in v beljavo, drevo spusti smolo. Smola mire kot sveto kadilo, je taka smola. Ko so ljudje pridelovali miro, so večkrat zarezali v drevo, da bi iztekala smola. Mira je voskasta in se hitro strdi. Po nabiranju postane trdna in sijajna. Smola je rumenkasta in je lahko čista ali neprozorna. Starejša je temnejša in dobi bele črtice [2].

Mira se pogosto nabira iz vrste Commiphora myrrha. Drugo pogosto uporabljeno ime Commiphora molmol [3], zdaj velja za sinonim za Commiphora myrrha [4].

Domovina Commiphora myrrhe je del Saudove Arabije, Omana, Jemna, Somalije, Eritreje in vzhodne Etiopije. Meetiga, trgovsko ime arabske mire, je bolj krhka in gumjasta od somalijske vrste in nima belih oznak. Smole številnih drugih vrst vrste Commiphora se uporabljajo tudi za parfume, zdravila (kot so aromatični prelivi za rane) in sestavine kadila. Te miri podobne smole so znane kot opopanax, balzam, bdellium, Commiphora wightii in indijska mira.

Odlične "mirine kroglice" so narejene iz zdrobljenega semena Detarium microcarpum, nepovezanega zahodnoafriškega drevesa. Te kroglice tradicionalno nosijo poročene ženske v Maliju v več nizih okoli bokov.

Ime "mira" se uporablja tudi za listno zelenjavo Myrrhis odorata, sicer znano kot dišeči kromač.

Tekoča mira ali stacte, o kateri je pisal Plinij starejši, je bila sestavina judovskega svetega kadila in je bila prej cenjena, vendar je danes na današnjih trgih ni mogoče identificirati.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda myrrh ustreza skupnemu semitskemu korenu m-r-r, in pomeni 'grenko', kot v aramejščini ܡܪܝܪܐ murr in arabščini مر murr. Ime je vstopilo v angleški jezik iz hebrejske Biblije, kjer se imenuje מור mor, kasneje pa je bila kot semitska prevzeta beseda[5] uporabljena v grškem mitu Myrra in kasneje v Septuagintu; v starogrškem jeziku je povezana beseda μῠρον (múron) postala splošen izraz za parfum.

Pripisane zdravilne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Commiphora gileadensis (navedena kot "Balsamodendron ehrenbergianum"

V medicini[uredi | uredi kodo]

V farmaciji se mira uporablja kot antiseptik za splakovanje ust, grgranje in v zobnih pastah [6]. Uporablja se tudi v nekaterih protibolečinskih oblogah in zdravilnih balzaih, ki se lahko uporabljajo za odrgnine in druge manjše kožne bolezni. Miro so priporočali tudi kot analgetik zobozdravniki in jo je mogoče uporabiti obloge za podplutbe, bolečine in zvine [7].

Mira je pogosto sestavina zobnih praškov. Mira in boraks v tinkturi se lahko uporabljata kot ustna voda. Sestavljena tinktura ali konjska tinktura z uporabo mire se uporablja v veterinarski praksi za zdravljenje ran.

Mirina smola pogosto trdijo, da odpravlja prebavne motnje, ulkus, prehlad, kašelj, astmo, artritične bolečine in raka [8].

V tradicionalni kitajski medicini[uredi | uredi kodo]

V tradicionalni kitajski medicini je mira razvrščena kot grenka in začinjena, z nevtralno temperaturo. Pravijo, da je posebno učinkovita na srce, jetra in vranico ter moč za čiščenje krvi iz maternice. Zato se priporoča za revmatične, artritične in cirkulacijske težave ter za amenorejo, dismenorejo, menopavzo in tumorje maternice.

Uporaba mire je podobna tisti Boswellie sacra, s katero se pogosto kombinira v prevretkih, mazilih in kot kadilu.

V kombinaciji s takimi zelišči, kot so Panax notoginseng, žafranika (Carthamus tinctorius), kitajska angelika (Angelica sinensis), cimet in žajbelj (salvia miltiorrhiza), običajno v alkoholu, se uporablja tako znotraj kot zunaj [9].

V ajurvedski medicini[uredi | uredi kodo]

Mira se uporablja v ajurvedski in unani medicini, kjer ji pripisujejo tonične in pomlajevalne lastnosti. Mira (daindhava) se uporablja v številnih posebej obdelanih rasayana (znanost o podaljšanju življenjske dobe) formulah v ajurvedi. Vendar pa je ne-resayana mire kontraindicirana, kadar je očitna ledvična disfunkcija ali želodčna bolečina ali za ženske, ki so noseče ali imajo prekomerno krvavitev maternice.

Povezana vrsta, imenovana guggul (Commiphora wightii) v ajurvedski medicini, velja za eno najboljših snovi za zdravljenje težav z obtočili, motnjami živčnega sistema in revmatskimi obolenji. [10][11].

Verski obred[uredi | uredi kodo]

V Starem Egiptu in Puntu[uredi | uredi kodo]

Vladar 5. dinastije Egipta, Sahure, je zapisal najzgodnejšo potrjeno ekspedicijo v deželo Punt, ki je prinesla velike količine mire, malahita in elektruma. Sahure je prikazan kako proslavlja uspeh te ekspedicije na reliefu iz njegovega posmrtnega templja, ki kaže, da je na vrtu svoje palače poskrbel za drevo mire z imenom »Sahurjev sijaj se dvigne do nebes«. Ta relief je edini v egipčanski umetnosti, ki prikazuje kraljevo vrtnarstvo [12]. Miro so stari Egipčani uporabili skupaj z natronom za balzamiranje mumij [13].

V hebrejski Bibliji[uredi | uredi kodo]

Mira je omenjena na več mestih v hebrejski Bibliji kot redek parfum z omamno kvaliteto. V Genezi 37:25 so bili izmaelski trgovci, ki so Jakobovim sinovom prodali Jožefovega brata, imeli »kamele ... natovorjene z začimbami, balzamom in miro« in Exodus 30: 23-25 določa, da je Mojzes uporabil 500 šekel tekoče mire kot jedro sestavine svetega olja.

Mira je bila sestavina ketoreta, posvečenega kadila, uporabljenega v prvem in drugem templju v Jeruzalemu, kot je opisano v Hebrejski Bibliji in Talmudu. Daritev je bila narejena iz ketoreta na posebnem oltarju kadila in je bila pomembna sestavina tempeljske službe. Mira je tudi naveden kot sestavina v svetem olju za maziljenje, ki se uporablja za tabernakelj visokih duhovnikov in kraljev.

Olje mire se uporablja v Esther 2:12 v ritualu čiščenja nove kraljice kralja Ahasvera.

V antični Nabateji[uredi | uredi kodo]

Miro je v prvem stoletju pred našim štetjem zabeležil Diodor Sicilski, da se prek nabatejskih karavan in morskih pristanišč trguje po kopnem in po morju, ki jo iz avtohtonih etiopskih virov v Južni Arabiji prenašajo v glavno mesto Petro, od koder je bila porazdeljena po vsej Sredozemski regiji [14].

V novem testamentu[uredi | uredi kodo]

Mira je v Novi zavezi omenjena kot eno od treh daril (poleg zlata in svetega kadila), ki so jih magi »iz Vzhoda« predstavili otroku Kristusu (Matej 2:11). Mira je bil prisotna tudi pri Jezusovi smrti in pokopu. Jezusu je bilo pred križanjem ponujeno vino in mira (Marko 15:23). Po Janezovem evangeliju so Nikodem in Jožef iz Arimateje prinesli 100 funtov mešanice mire in aloje, da bi zavili Jezusovo telo (Janez 19:39). Matejev evangelij pove, da je Jezus, ko je šel na križ, dobil za spiti kis z žolčem in ko ga je okusil, ga bi pil (Matej 27,34); Markov evangelij opisuje pijačo kot vino, ki se je mešalo z miro (Marko 15:23).

V sodobnem krščanstvu[uredi | uredi kodo]

Zaradi omembe v Novi zavezi je mira kadilo, ponujeno med krščanskimi liturgičnimi obredi (glej Kadilnica). Tekoča mira se včasih doda jajčni temperi pri izdelavi ikon. Mira se meša s svetim kadilom in včasih več dišavami in se uporablja skoraj v vsaki službi vzhodne pravoslavne, orientalske pravoslavne, tradicionalne rimskokatoliške in anglikanske / episkopske cerkve.

Mira se uporablja tudi za pripravo zakramentalne krizme, ki ga uporabljajo številne cerkve obeh, vzhodnih in zahodnih obredov. Na Bližnjem vzhodu vzhodna pravoslavna cerkev tradicionalno uporablja olje, odišavljeno z mirno (in drugimi dišavami), da opravi zakrament krizme.

V islamu[uredi | uredi kodo]

Po Enciklopediji islamske zeliščne medicine, »je Alahov poslanec izjavil: Razkužite svoje hiše z al-shih, murr in s'tar«.. Avtor navaja, da se ta uporaba besede murr nanaša posebej na Commiphora myrro. [15]

Antična mira[uredi | uredi kodo]

Sodobna mira je že dolgo komentirana, da prihaja iz drugačnega vira do tistega, ki so ga cenili v antiki, ker je bila nekako boljša. Pedanius Dioscorides je opisal miro v prvem stoletju, ko se je najverjetneje nanašala na »vrsto mimoze«, ki jo je opisal kot »egiptovski trn«. Opisuje njen videz in strukturo listov. Ugotavljali so, da je imel antični tip mire veliko bolj čudovit vonj kot moderna. V letu 1837 je bilo zapisano da »je čas morda ni daleč, ko bo duh raziskav odkril resnično mirino drevo«. [16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rice, Patty C., Amber: Golden Gem of the Ages, Author House, Bloomington, 2006 p.321
  2. Caspar Neumann, William Lewis, The chemical works of Caspar Neumann, M.D.,2nd Ed., Vol 3, London, 1773 p.55
  3. Newnes, G., ed., Chambers's encyclopædia, Volume 9, 1959
  4. The Plant List. 2013. Version 1.1. Published on the Internet: http://www.theplantlist.org/. Accessed on February 24, 2014.
  5. Klein, Ernest, A Comprehensive Etymological Dictionary of the Hebrew Language for Readers of English, The University of Haifa, Carta, Jerusalem, p.380
  6. "Species Information". www.worldagroforestrycentre.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-30. Pridobljeno dne 2009-01-15. 
  7. "ICS-UNIDO – MAPs". www.ics.trieste.it. Pridobljeno dne 2009-01-16.  od dne February 2018[slepa povezava]
  8. Al Faraj, S (2005). "Antagonism of the anticoagulant effect of warfarin caused by the use of Commiphora molmol as a herbal medication: A case report". Annals of tropical medicine and parasitology 99 (2): 219–20. PMID 15814041. doi:10.1179/136485905X17434. 
  9. Michael Tierra. "The Emmenagogues"
  10. Michael Moore Materia Medica
  11. Tillotson, A., Chrysalis Natural Medicine Clinic, Myrrh Gum (Commiphora myrrha)
  12. S.Wachsmann, (2008) "Seagoing Ships & Seamanship in the Bronze Age Levant" - Page 19
  13. Fritze, Ronald H. "New worlds: The great voyages of discovery 1400-1600". Sutton Publishing Limited, 2002, p. 25.
  14. J. W. Eadie, J. P. Oleson (1986) "The Water-Supply Systems of Nabatean and Roman Ḥumayma", Bulletin of the American Schools of Oriental Research
  15. Morrow, Joh A. "Encyclopedia of Islamic Herbal Medicine". Jefferson, N.C.: McFarland, 2011, p. 145.
  16. The visitor or monthly instructor. Religious Tract Society. 1837. str. 35–. Pridobljeno dne 9 May 2013. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Massoud A, El Sisi S, Salama O, Massoud A (2001). "fasciolicidal". Am J Trop Med Hyg. 65 (2): 96–99. PMID 11508399.
  • Dalby, Andrew (2000). Dangerous Tastes: the story of spices. London: British Museum Press. ISBN 0-7141-2720-5. (US ISBN 0-520-22789-1), pp. 107–122.
  • Dalby, Andrew (2003). Food in the ancient world from A to Z. London, New York: Routledge. ISBN 0-415-23259-7., pp. 226–227, with additions
  • Monfieur Pomet (1709). "Abyssine Myrrh)". History of Drugs. Abyssine Myrrh
  • The One Earth Herbal Sourcebook: Everything You Need to Know About Chinese, Western, and Ayurvedic Herbal Treatments by Ph.D., A.H.G., D.Ay, Alan Keith Tillotson, O.M.D., L.Ac., Nai-shing Hu Tillotson, and M.D., Robert Abel Jr.
  • Abdul-Ghani, RA; Loutfy, N; Hassan, A (2009). "Myrrh and trematodoses in Egypt: An overview of safety, efficacy and effectiveness profiles". Parasitology international. 58 (3): 210–4. doi:10.1016/j.parint.2009.04.006. PMID 19446652. ( A good review on its antiparasitic activities) .

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]