Petra (Jordanija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za žensko ime glej Petra.
Petra
Raqmu
Petra Jordan BW 21.JPG
Turisti pred Al Khazneh (zakladnico) v Petri
LegaMa'an Governorate, Jordanija
Koordinati30°19′44″N 35°26′25″E / 30.32889°N 35.44028°E / 30.32889; 35.44028Koordinati: 30°19′44″N 35°26′25″E / 30.32889°N 35.44028°E / 30.32889; 35.44028
Površina264 km2[1]
Nadmorska višina810 m
Zgrajenomorda zgodaj v 5. st. pr. n. št. [2]
Obiskovalci596.602 (v 2014)
UpravaPetra Region Authority
Spletna stranwww.visitpetra.jo
TipKulturni
Kriteriji, iii, iv
Razglasitev1985 (9. zasedanje)
DelPetra
evid. št.326
DržavaJordanija Jordanija
RegijaArabske države
Petra (Jordanija) is located in Jordanija
Petra (Jordanija)
Geografska lega: Petra
Raqmu, Jordanija

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko mesto na jugu Jordanije. Leži na pobočju Jabal Al-Madbah v kotlini med gorami, ki tvorijo vzhodni breg doline Arabah, ki teče od Mrtvega morja do zaliva Akaba. Petra naj bi bila naseljena že 9.000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto Nabatejskega kraljestva. Nabatejci so bili nomadski Arabci, ki so vlagali v Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče [3].

Trgovina je Nabatejcem prinašala znaten prihodek, Petra pa je postala središče tega bogastva. Najzgodnejša zabeležena zgodovinska omemba Petre je bila, ko so grški Antigonidi napadli mesto leta 312 pr. n. št. Nabatejci so bili v nasprotju s svojimi sovražniki navajeni, da so živeli v neplodnih puščavah in so lahko odvrnili napade z uporabo gorskega reliefa območja. Posebej so bili spretni pri zbiranju deževnice, kmetijstvu in kamnitih rezbarijah. Petra je cvetela v 1. stoletju našega štetja, ko je bila zgrajena njegova slavna struktura Al-Khazneh, ki naj bi bila mavzolej nabatejskega kralja Areta IV. V tistem času je imelo mesto 20.000 prebivalcev [4].

Čeprav je Nabatejsko kraljestvo v prvem stoletju pred našim štetjem postalo država v Rimskem cesarstvu, je šele leta 106. izgubila svojo neodvisnost. Rimljani kraljestvo preimenovali v Arabia Petraea. Petra se je zmanjšala, saj so se pojavile pomorske trgovske poti in po potresu leta 363 so bile uničene številne strukture. Bizantinska doba je bila priča izgradnji več krščanskih cerkva, vendar je mesto še naprej nazadovalo in v zgodnji islamski dobi postalo zapuščeni kraj, kjer je živela le peščica nomadov. Svet je ostal pozabljen, dokler ga leta 1812 ni odkril Johann Ludwig Burckhardt [5].

Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano Siq, ki vodi neposredno do Al-Khazneh. Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi Rožnato mesto zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana [6]. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« [7]. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od novih sedem čudes sveta [8]. Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Plinij starejši in drugi pisci identificirajo Petro kot glavno mesto Nabatejcev in središče njihove trgovine. Petra je obkrožena z visokimi skalami, skoznjo ob večjih padavinah občasno teče potok, in je imela prednosti trdnjave. Obvladovala je glavne trgovske poti, ki so jo prečkale do Gaze na zahodu, v Bosro in Damask na severu, v Akabo in Leuce Come na Rdečem morju in čez puščavo do Perzijskega zaliva.

Zemljevid Petre
Ozek prehod (Siq) ki vodi do Petre

Izkopavanja so pokazala sposobnost Nabatejcov, da nadzorujejo oskrbo z vodo, kar je pripeljalo do vzpona puščavskega mesta in ustvarilo umetno oazo. Območje dosežejo hudourniške poplave, arheološki dokazi pa kažejo, da so Nabatejci nadzorovali te poplave z uporabo jezov, zbiralnikov in vodovoda. Te inovacije so shranjevale vodo za daljša obdobja suše in omogočile mestu, da se je uspelo razvijati. [9][10]

V antičnih časih se je Petri morda lahko približalo z juga po poti, ki je vodila preko planote, okoli Jabal Harouna ("Aaronova gora"), kjer je lokacija Aronove grobnice, Arona, Mojzesovega brata. Drug pristop je bil mogoč na visoki planoti proti severu. Danes se večina sodobnih obiskovalcev približa mestu z vzhoda. Impresivni vzhodni vhod vodi strmo navzdol skozi temno, ozko sotesko (na nekaj mestih le 3-4 m široka), ki se imenuje Siq ("jašek"), naravna geološka značilnost, oblikovana iz globokega razcepa v peščenjaku in služi kot vodna pot, ki teče v Wadi Musa. Na koncu ozke soteske stoji Petrina najbolj znamenita ruševina, Al-Khazneh (znana pod imenom "Zakladnica"), ki je bila vklesana v peščenjakovo pečino. Medtem ko je v izjemno ohranjenem stanju, obraz strukture zaznamujejo stotine lukenj, ki so jih naredila lokalna beduinska plemena, ki so upala, da bodo našla bogastvo, o katerem se govorilo, da je v njem skrito [11].

Malo dlje od Zaklasnice, ob vznožju gore imenovane en-Nejr, je masivno gledališče, ki je postavljeno tako, da omogoča pogled na številne grobnice. Na točki, kjer se dolina odpre v planoto, se lokacija mesta razkriva z uničujočim učinkom. Amfiteater je bil med gradnjo vklesan v pobočje in v več grobnic. Pravokotne vrzeli med sedeži so še vedno vidne. S treh strani ga skoraj obdajajo rožnate gorske stene, razdeljene v skupine z globokimi razpokami in obložene z izrastki, izrezani iz skale v obliki stolpov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Domordna oblast[uredi | uredi kodo]

Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v Beidhi, predkeramično naselje severno od Petre [12]. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in Amarnskih pismih kot so Pel, Sela ali Seir. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Josephus (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št., in da je narodu vladalo pet kraljev, ki so mu rekli: »Rekem, mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra ga imenujejo Grki« [13]. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte. [14][15][16][17]

Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme [18].

Semitsko ime mesta, če ni Sela, še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je Antigon I. poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda "petra" (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci [19].

Napis Rekem

Ime "Rekem" je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v Siq. Vendar je Jordanija zgradila most čez Wadi in ta napis je bil pokopan pod betonom. [20]

Srednja antika[uredi | uredi kodo]

Splošen pogled
Antični stebli Velikega templja

Leta 106, ko je bil Cornelius Palma guverner Sirije, je bil del Arabije pod vladavino Petre vključen v Rimski imperij kot del Arabia Petraea in postal njena prestolnica. Domača dinastija se je končala, vendar je mesto še naprej uspevalo. V tem času je bila zgrajena rimska cesta Petra. Stoletje kasneje, v času Aleksandra Severa, ko je mesto na vrhuncu svojega sijaja, se kovanje kovancev zaključi. Ni več gradnje razkošnih grobnic, ki se očitno pojavijo v neki nenadni katastrofi, kot je na primer invazija neoperzijske moči pod Sasanidskim imperijem. Medtem ko je Palmira (cvetela med 130-270) postajala pomembna in privlačila arabsko trgovino, se je pomen Petre zmanjševal. Vendar se zdi, da se je obdržala kot verski center. Na tej lokaciji je bila zgrajena še ena rimska cesta. Epifan iz Salamisa (c.315-403) piše, da je bil v njegovem času 25. decembra praznovan praznik v čast device Khaabou (Chaabou) in njenega potomstva Dušara. Dušara in al-Uzza sta bili dve od glavnih božanstev mesta, ki sta sicer vključevala mnogo idolov drugih bogov, kot sta Allat in Manat [21].

Pozna antika do zgodnjega srednjega veka[uredi | uredi kodo]

Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je potres uničil številne stavbe in uničil sistem vitalnega upravljanja voda [22]. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabili še drugi velikanski potres leta 551), ko so Arabci leta 663 osvojili regijo. Staro mestno jedro Petre je bilo glavno mesto bizantinske province Palaestina Salutaris. V in okoli Petre so bile v bizantinski dobi izkopane številne cerkve. V eni od njih je bilo odkritih več kot 150 papirusov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

View of the Royal Tombs in Petra

Prvi Evropejec, ki jih je opisal, je bil med potovanji leta 1812 švicarski popotnik Johann Ludwig Burckhardt. Takrat je grška cerkev v Jeruzalemu upravljala škofijo v Al-Karaku po imenu Battra (باطره v arabščini in Πέτρας v grščini) in med Jeruzalemskimi kleriki je vladalo mnenje, da je bil Karak starodavno mesto Petra.[23]

Škotski slikar David Roberts je obiskal Petro leta 1839 in se vrnil v Anglijo s skicami in zgodbami o srečanju z lokalnimi plemeni.

Ker so bile strukture zaradi starosti poškodovane, so mnoge grobnice postale ranljive za tatove in ukradeni so bili številni zakladi. Leta 1929 je štiričlanska ekipa, ki so jo sestavljali britanski arheologi Agnes Conway in George Horsfield, palestinski zdravnik in strokovnjak za folkloro dr. Tawfiq Canaan in danski znanstvenik dr. Ditlef Nielsen, izkopali in raziskali Petro [24].

Številne svitke v grščini in datirane iz bizantinskega obdobja so odkrili v izkopani cerkvi blizu templka Krilatega leva v Petri decembra 1993 [25].

T. E. Lawrence[uredi | uredi kodo]

Siq leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)

Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja T. E. Lawrenca (Lawrence Arabski) proti osmanskemu režimu. Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile [26].

Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine[uredi | uredi kodo]

Bidoul / Bidul ali beduine jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm Sayhoun / Um Seihun, pred Unesco-vim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjsko zgradbo z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in odvodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm Sayhoun ena manjših skupnosti. Vas Wadi Musa je največja na območju, ki ga večinoma naseljujejo Layathnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavni vhod skozi Siq in splošno arheološko najdišče. Umm Sayhoun omogoča dostop do povratne poti na najdišče, Wadi Turkmaniyeh za pešce [27].

Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od Novih 7 čudes sveta.

Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 [28].

V letu 2011 je po 11-mesečnem načrtovanju projekta uprava Petre za razvoj in turizem v sodelovanju z DesignWorkshop in JCP s. r. l objavila strateški glavni načrt, ki napoveduje razvoj regije Petra. Namenjen je usmerjanju načrtovanega razvoja regije na učinkovit, uravnotežen in trajnosten način v naslednjih 20 letih v korist lokalnega prebivalstva in Jordanije na splošno. Kot del tega je bil za Umm Sayhoun in okolico razvit strateški načrt [29].

Proces oblikovanja strateškega načrta je upošteval potrebe območja s petih vidikov:

  • socialno-ekonomski vidik
  • perspektiva arheološkega parka Petra
  • perspektiva turističnega produkta Petre
  • perspektiva rabe zemljišč
  • okoljski vidik

Petra danes[uredi | uredi kodo]

Petra ponoči
Turistična zanimivost

27 lokacij v Petri je dostopnih na Google Street View. [30]

Leta 2016 so arheologi s satelitskimi posnetki odkrili veliko, prej neznano monumentalno zgradbo, ki je bila zasuta pod peskom Petre. [31][32][33]

Težave[uredi | uredi kodo]

Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno s propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli[34], neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom[35]. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti med novimi sedmimi čudesi sveta za internet in mobilne telefone. [36]

V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra[37]. Poleg tega sta Uesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?, je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale Machu Picchu, Angkor Wat in Pompeje.

People for the Ethical Treatment of Animals (PETA) so leta 2018 objavili videoposnetek, ki izpostavlja zlorabo delovnih živali v Petri. PETA je trdila, da so živali prisiljene nositi turiste ali vleči vozove vsak dan. Videoposnetki so pokazali pretepanje in bičanje delovne živali, pri čemer se je mučenje intenziviralo, ko so živali zrušile. PETA je razkrila tudi nekatere ranjene živali, vključno kamele z muhami, ki so jih napadle na odprte rane[38]. Jordanski organ, ki upravlja mesto, se je odzval z odprtjem veterinarske klinike in s širjenjem zavesti med upravitelji živali. [39]

Grobnice na južnem delu mesta
Grobnice na južnem delu mesta

Religija[uredi | uredi kodo]

The Theatre
Glej tudi: Nabatejska umetnost

Nabatejci so v predislamski dobi častili arabske bogove in boginje, pa tudi nekaj svojih božanskih kraljev. Eden, Obodas I., je bil po njegovi smrti po božje čaščen. Dušara je bil primarni moški bog, ki so ga spremljale njegova tri ženske boginje: Al-'Uzzá, Allat in Manāt. Mnogi kipi, izklesani v skalo, prikazujejo te bogove in boginje. Novi dokazi kažejo, da so širša edomitska in nabatejska teologija močno povezovali razmerje Zemlja-Sonce, ki sta se pogosto pojavljala v usmeritvi uglednih struktur Petre glede na ekvinokcij ali solsticij oziroma sončnemu vzhodu in zahodu. [40]

Stela, posvečena Qos-Allahu 'Qos je Allah' ali 'Qos bog' Qosmilka (melech-kralj), je bila najdena v Petri (Glueck 516). Qos je prepoznaven pri Kaušu (Qaush), bogu starejših Edomitov. Stela je rog in pečat iz edomitskega Tawilana blizu Petre, prikazuje zvezdo in polmesec (Browning 28), oba v skladu z luninim božanstvom. Možno je, da bi slednji lahko izhajal iz trgovine z Harranom (Bartlett 194). Razpravlja se o naravi Qos (qaus-lok), ki je bil identificiran kot lovski lok (lovskim bogom) kot z mavrico (vremenskim bogom), čeprav je polmesec nad stelo tudi lok.

Nabatejski napisi na Sinaju in na drugih krajih kažejo razširjeno sklicevanje na imena kot so Allah, El in Allat (bog in boginja), z regionalnimi sklici na al-Uzzo, Baal in Manutu (Manat) (Negev 11). Allat je tudi na Sinaju v južnem Arabskem jeziku. Allah se pojavlja zlasti kot Garm-'alahi - bog deded (grški Garamelos) in Aush-allahi – 'bogovi zaveze' (grško Ausallos). Našli so Shalm-lahi 'Allah je mir' in Shalm-alat, 'boginja miru'. Našli so tudi Amat-allahi 'služabnica boga' in Halaf-lahahija 'naslednik Alaha'. [41]

El Deir ("Samostan")
Veliki tempelj

Samostan, največji spomenik Petre, izhaja iz 1. stoletja pred našim štetjem. Posvečen je bil Obodasu I. in verjela je, da je simpozij Oboda boga. Te informacije so vpisane na ruševinah samostana (ime je prevod arabske Ad Deir).

Krščanstvo je našlo pot v Petro v 4. stoletju, skoraj 500 let po ustanovitvi mesta kot trgovskega centra. Athanasius omenja škofa iz Petre (Anhioch. 10) po imenu Asterius. Kot cerkev je bila uporabljena vsaj ena grobnica ('grobnica z žaro'?). V rdečih barvnih napisih je zapisana posvečenost »v času najsvetejšega škofa Jasona« (447). Po islamskem osvajanju 629-632 je krščanstvo v Petri, kot večini Arabije, nadomestil islam. Med prvo križarsko vojno je Petro zasedel Baldvin I. iz Jeruzalemskega kraljestva in oblikoval drugi fevd baronije Al Karak (v gospostvu Oultrejordain) z naslovom Château de la Valée de Moyse ali Sela. Ostala je v rokah Frankov do leta 1189. Še vedno je titularna katoliška cerkev.

V Petri in okolici sta poznana dva križarska gradova. Prvi je al-Wu'ayra in leži severno od Wadi Musa. Vidi se s poti v Malo Petro. To je grad Valle Moise, ki ga je s pomočjo lokalnih muslimanov zasegla skupina Turkov in so ga križarji povrnili šele, ko so začeli uničevati oljke v Wadi Musi. Morebitna izguba možnosti preživljanja je privedla do tega, da so se domačini pogajali o predaji. Drugi je na vrhu el-Habis v središču Petre in je dostopen z zahodne strani Qasr al-Binta.

Po arabski tradiciji je Petra mesto, kjer je Mojzes (Musa) udaril skalo s svojo palico in je pritekla voda, in kjer je pokopan Mojzesov brat Aron (Harun) na gori Hor, danes znani kot Jabal Haroun ali gora Aron. Wadi Musa je arabsko ime za mesto in ozko dolino, na čelu katere je nameščena Petra. [42]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

Petra je glavna tema v sonetu Petra, Johna Williama Burgona, ki je leta 1845 osvojil nagrado Newdigate. Petra se nanaša na Petro kot nedostopno mesto, za katerega je slišal, vendar ga še nikoli ni videl:

  • Petra se je pojavila v romanih Left Behind Series, Imenovanje s smrtjo, Orel v pesku, Rdečemorski morski pes, devetnajst knjig v seriji Adventures of Tintin in Kingsburyjeva The Moon Goddess and the Son. Značilnost je bila v skrivnostnem romanu Marcusa Didiusa Falca Last Act in Palmyra. V romanu Blue Balletta, Chasing Vermeer, je karakter Petra Andalee imenovan po mestu [46
  • Leta 1979 se je Marguerite van Geldermalsen iz Nove Zelandije poročila z Mohamedom Abdullahom, beduinom iz Petre. [47] Živela sta v jami v Petri do smrti njenega moža. Ona je avtor knjige Poročena z beduinom. Van Geldermalsen je edina zahodnjaška ženska, ki je kdaj živela v jamah Petre.
  • Angležinja Joan Ward je napisala Življenje z Arabci: devet let z beduinom iz Petre, [48] dokumentira svoje izkušnje, medtem ko živi v Umm Sayhoun v obdobju 2004-2013.

Filmi[uredi | uredi kodo]

Lokacija je prikazana v filmih, kot so: Indiana Jones and Last Crusade, Arabian Nights, Passion in the Desert, Mortal Kombat: Annihilation, Sinbad in Eye of the Tiger, the Mummy Returns, Transformers: Revenge of the Fallen, Samsara in Kajraare.

TV[uredi | uredi kodo]

  • Petra je bila prisotna v epizodi 3 iz serije Idiot v tujini, 2010.
  • Petra je bila prisotna v 20. epizodi Misaeng. [49] [50]
  • Petra je bila predstavljena v epizodi Time Scanners, izdelana za National Geographic, kjer je bilo šest starih struktur lasersko skeniranih, rezultati pa so bili vgrajeni v 3D modele [51]. Preučevanje modela Petre je razkrilo vpogled v to, kako je bila zgradba zgrajena. [52]
  • Petra je bila v središču ameriške PBS Nova special, Petra: Lost City of Stone, [53] katerega premiera je bila v februarju 2015 v ZDA in Evropi.

Glasbeni in video posnetki[uredi | uredi kodo]

  • Težkometalni bend Helloween je Petro omenil na posnetku iz leta 2013, "Nabataea" na albumu Straight Out of Hell.
  • Leta 1977 so libanonski bratje Rahbani napisali muzikal Petra kot odgovor na libanonsko državljansko vojno. [54]
  • Sestre Mercy so februarja 1988 posnele svoj glasbeni video za Dominion / Mother Russia v in okoli Al Khazneha. [55]
  • Leta 1994 je Petra v video posnetku video Spiritual Love, Urban Species. [56] [57]
  • Avstrijska simfonična metalna skupina Serenity ima Petro na četrtem studijskem albumu War of Ages (album Serenity) na posnetku Shining Oasis.

Video igre[uredi | uredi kodo]

  • Petra je bila poustvarjena za video igrah Spy Hunter (2001), Outrun 2, King's Quest V, Lego Indiana Jones, Sonic Unleashed, Knights of the Temple: Infernal Crusade, Civilization V, Civilization VI, Europa Universalis IV, Metal Gear Solid 5: The Phantom Pain in Overwatch.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Management of Petra". Petra National Trust. Pridobljeno dne 14 April 2015. 
  2. Browning, Iain (1973, 1982), Petra, Chatto & Windus, London, p. 15, ISBN 0-7011-2622-1
  3. Seeger, Josh; Gus W. van Beek (1996). Retrieving the Past: Essays on Archaeological Research and Methodolog. Eisenbrauns. str. 56. ISBN 978-1575060125. 
  4. "Petra Lost and Found". National Geographic. 2 January 2016. Pridobljeno dne 8 April 2018. 
  5. ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock
  6. Major Attractions: Petra, Jordan tourism board
  7. "UNESCO advisory body evaluation" (PDF). Pridobljeno dne 2011-12-05. 
  8. "The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders". World of New7Wonders. 
  9. "Petra: Water Works". Nabataea.net. Pridobljeno dne 2011-12-05. 
  10. Lisa Pinsker (2001-09-11). "Geotimes – June 2004 – Petra: An Eroding Ancient City". Agiweb.org. Pridobljeno dne 2011-12-05. 
  11. "Robert Fulford's column about Petra, Jordan". Robertfulford.com. 1997-06-18. Pridobljeno dne 2014-02-06. 
  12. "A Short History". Petra National Foundation. Pridobljeno dne 13 February 2014. 
  13. Josephus, Flavius. "Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray". Harvard University Press, 1930. doi:10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930. Pridobljeno dne 6 August 2016. 
  14. Egger, Vernon O. (2016). A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization. Routledge. str. 17. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  15. McKenzie, Judith (2007). The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63. Yale University Press. str. 97. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  16. Egger, Vernon O. (2017). A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization. Routledge. str. 56. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  17. Stewart, Andrew (2014). Art in the Hellenistic World: An Introduction. Cambridge University Press. str. 18. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  18. Maalouf, Tony (2003). Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line. Kregel Academic. Pridobljeno dne 8 July 2016. 
  19. Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, section 95 (note 79).
  20. "History of Petra". Terhaal Adventures. Pridobljeno dne 2015-09-10. 
  21. The Religious Life of Nabataea, Chapter Two, 2013, Peter Alpass
  22. Glueck, Grace (2003-10-17). "ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock". The New York Times. Pridobljeno dne 2010-05-22. 
  23. John Lewis Burckhardt (1822). Travels in Syria and the Holy Land. J. Murray. 
  24. Conway, A. and Horsfield, G. 1930. Historical and Topographical Notes on Edom: with an account of the first excavations at Petra. The Geographical Journal, 76 (5), 369–390.
  25. Petra-National Geographic
  26. Thomas, Lowell, With Lawrence in Arabia, The Century Co., 1924, pps. 180–187
  27. "Map of the area from the go2petra website". 
  28. "The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum". UNESCO Culture Sector. Pridobljeno dne 2015-06-02. 
  29. Petra Development and Tourism Region Authority in Association with DesignWorkshop and JCP s.r.l: Strategic Plan for Umm Sayhoun and surrounding areas Accessed 8 April 2017
  30. Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks
  31. Parcak, Sarah; Tuttle, Christopher A. (May 2016). "Hiding in Plain Sight: The Discovery of a New Monumental Structure at Petra, Jordan, Using WorldView-1 and WorldView-2 Satellite Imagery". Bulletin of the American Schools of Oriental Research (375): 35–51. ISSN 0003-097X. JSTOR 10.5615/bullamerschoorie.375.0035. 
  32. "Archaeologists discover massive Petra monument that could be 2,150 years old". The Guardian. 10 June 2016. Pridobljeno dne 10 June 2016. 
  33. "Massive New Monument Found in Petra". National Geographic. 8 June 2016. Pridobljeno dne 10 June 2016. 
  34. Heinrichs, K., Azzam, R.: "Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216
  35. Icomos.orgHeritage at Risk 2004/2005: Petra
  36. "Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism". Xinhua. November 3, 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne September 18, 2009. 
  37. "Petra National Trust-About". Petranationaltrust.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-12-28. Pridobljeno dne 2011-12-05. 
  38. Usher, Sebastian (January 16, 2018). "Jordan urged to end animal mistreatment at Petra site". BBC News. Pridobljeno dne February 28, 2018. 
  39. "Stakeholders take steps to address animal abuse in Petra". Saeb Rawashdeh. The Jordan Times. 5 April 2018. Pridobljeno dne 19 April 2018. 
  40. Paradise T.R. & Angel C.C. 2015, Nabatean Architecture and the Sun, ArcUser (Winter).
  41. Negev 11
  42. "Petra". Sacred Sites. Pridobljeno dne 2011-12-05. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bedal, Leigh-Ann (2004). The Petra Pool-Complex: A Hellenistic Paradeisos in the Nabataean Capital. Piscataway, NJ: Gorgias Press. ISBN 1-59333-120-7.
  • Brown University. "The Petra Great Temple; History" Accessed April 19, 2013.
  • Glueck, Nelson (1959). Rivers in the Desert: A History of the Negev. New York: Farrar, Straus & Cudahy/London: Weidenfeld & Nicolson
  • Harty, Rosemary. "The Bedouin Tribes of Petra Photographs: 1986–2003". Retrieved 2008-07-17.
  • Hill, John E. (2004). The Peoples of the West from the Weilue 魏略 by Yu Huan 魚豢 : A Third Century Chinese Account Composed between 239 and 265 CE. Draft annotated English translation where Petra is referred to as the Kingdom of Sifu.
  • Mouton, Michael and Schmid, Stephen G. (2013) "Men on the Rocks: The Formation of Nabataean Petra"
  • Paradise, T. R. (2011). "Architecture and Deterioration in Petra: Issues, trends and warnings" in Archaeological Heritage at Petra: Drive to Development or Destruction?" (Doug Comer, editor), ICOMOS-ICAHM Publications through Springer-Verlag NYC: 87–119.
  • Paradise, T. R. (2005). "Weathering of sandstone architecture in Petra, Jordan: influences and rates" in GSA Special Paper 390: Stone Decay in the Architectural Environment: 39–49.
  • Paradise, T. R. and Angel, C. C. (2015). Nabataean Architecture and the Sun: A landmark discovery using GIS in Petra, Jordan. ArcUser Journal, Winter 2015: 16-19pp.
  • Reid, Sara Karz (2006). The Small Temple. Piscataway, NJ: Gorgias Press. ISBN 1-59333-339-0. Reid explores the nature of the small temple at Petra and concludes it is from the Roman era.
  • This article incorporates text from a publication now in the public domain: Cooke, George Albert (1911). "Petra". In Chisholm, Hugh. Encyclopædia Britannica. 21 (11th ed.). Cambridge University Press. pp. 309–310.
  • UNESCO World Heritage Centre. "Petra" Accessed April 19, 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]