Palaestina Salutaris

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Palaestina III Salutaris
επαρχία Τρίτη Παλαιστίνης
vazalna država
Simple Labarum.svg
300–636
Palaestina Salutaris znotraj Vzhodne škofije, leto 400.
Glavno mesto Petra
Politična struktura vazalna država
Zgodovinsko obdobje pozna antika
 -  ustanovitev 300
 -  Perzijska okupacija 612–628
 -  Muslimanska zasedba Sirije 636
Danes del Zastava Izraela Izrael
Zastava Egipta Egipt
Zastava Jordanije Jordanija
Zastava Saudove Arabije Saudova Arabija


Palaestina Salutaris ali Palaestina Tertia je bila bizantinska (vzhodno rimska) provinca, ki je pokrivala območje Negeva (ali Edoma), Sinaja (razen severozahodne obale) in jugozahod Transjordanije, južno od Mrtvega morja. Pokrajina, ki je bila del Vzhodne škofije, se je med Dioklecijanovimi reformami leta 300 pred našim štetjem odcepila od Arabie Petraee[1] in je obstajala do muslimanskih arabskih osvajanj v 7. stoletju.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Leta 105 so bila ozemlja vzhodno od Damaska in južno do Rdečega morja pripojena Nabatejskemu kraljestvu in preoblikovana v provinco Arabija s prestolnico Petro in Bostra (severno in južno). Provinco je leta 195 razširil Septimij Sever in domnevalo se je, da se je razdelila na dve provinci: Arabia Minor ali Arabia Petraea in Arabia Maior, obe sta bili podvrženi cesarskim legatom kot consularis, vsaka z legijo.

Nabatejci so do 3. stoletja prenehali pisati v aramejščini in namesto tega začeli pisati v grščini, do 4. stoletja pa so se deloma spreobrnili v krščanstvo, postopek, ki je bil končan v 5. stoletju.[2]

Petra je v pozni rimski vladavini hitro nazadovala, v veliki meri zaradi revizije morskih trgovskih poti. Leta 363 je potres porušil številne zgradbe in onesposobil vitalni sistem upravljanja z vodo.[3]

Območje je bilo v poznem rimskem cesarstvu organizirano kot del Vzhodne škofije (314), v katero je bila vključena skupaj s provincami Izavrija, Kilikija, Ciper (do leta 536), Eufratensis, Mezopotamija, Osroena, Fenicija in Arabia Petraea .

Bizantinska vladavina je v 4. stoletju prebivalstvu prinesla krščanstvo[4]. Kmetijstvo je baziralo v mestih, prebivalstvo je skokovito raslo. Pod Bizancem (od 390) so se obstoječe province razdelile v nove: Kilikija v Cilicia Prima, Cilicia Secunda; Siria Palaestina je bila razdeljena na Siria Prima, Siria Salutaris, Phoenice Lebanensis, Palaestina Prima, Palaestina Secunda, in v 6. stoletju tudi Palaestina Salutaris.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Petra (Jordanija).

Palaestina Tertia je vključevala Negev, južno Transjordanijo, nekoč del Arabia Petraea in večji del Sinajskega polotoka s Petro kot običajno prebivališče guvernerja in sedež metropolitanske nadškofije. Palestina Tertia je bila znana tudi kot Palaestina Salutaris.[5] Po zgodovinarju H. H. Ben-Sassonu.[6]

Muslimanski Arabci so našli ostanke Nabatejcev Transjordanije in Negeva spremenjene v kmete. Njihove dežele so bile razdeljene med nova katanitska arabska plemenska kraljestva bizantinskih vazalov, arabskimi Ghasanidi in Himjariti, arabsko kraljestvo Kindah v Severni Arabiji, ki so tvorila dele province Bilad al Šam.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. The Transfer of the Negev, Sinai and Southern Transjordan from "Arabia" to "Palaestina", YORAM TSAFRIR, Israel Exploration Journal, Vol. 36, No. 1/2 (1986), pp. 77-86, https://www.jstor.org/stable/27926015
  2. Rimon, Ofra. "The Nabateans in the Negev". Hecht Museum. Pridobljeno dne 2011-02-07. 
  3. Glueck, Grace (2003-10-17). "ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock". The New York Times. Pridobljeno dne 2010-05-22. 
  4. Mariam Shahin (2005). Palestine: A Guide. Interlink Books. ISBN 978-1-56656-557-8. 
  5. "Roman Arabia". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2007-08-11. 
  6. H.H. Ben-Sasson (1976). A History of the Jewish People. Harvard University Press. ISBN 0-674-39731-2.