Maršal Šapošnikov (rušilec)
 Maršal Šapošnikov
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
  Rusija
| |
| Ime: | Maršal Šapošnikov |
| Poimenovana po: | Boris Mihajlovič Šapošnikov |
| Ladjedelnica: | Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad |
| Začetek gradnje: | 25. maj 1983 |
| Splavitev: | 27. december 1984 |
| Dana v uporabo: | 30. december 1985 |
| Domače pristanišče: | Vladivostok |
| Status: | Aktiven |
| Splošne značilnosti | |
| Razred: | Fregat |
| Izpodriv: |
|
| Dolžina: | 163 m |
| Širina: | 19 m |
| Ugrez: | 7,8 m |
| Pogon: | 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW) |
| Hitrost: | 35 vozlov (65 km/h) |
| Doseg: | 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h) |
| Maksimalna posadka: | 300 |
| Senzorji in procesni sistemi: | 1 × Fregat MAE radarski sistem |
| Oborožitev: |
|
| Nosilnost letal: | 2 x Ka-27 |
| Objekti za zrakoplove: | Vzletišče in hangar |
Maršal Šapošnikov (rusko Адмирал Виноградов) je raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice. Je del 36. divizije ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku. Poimenovan je po maršalu Borisu Mihajloviču Šapošnikovu. Njegov gredelj je bil položen 25. maja 1983 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 27. decembra 1984, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1985. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.
Leta 2003 se je skupaj s sestrsko ladjo Admiral Panteljejev udeležil prvih velikih mednarodnih vaj Ruske vojne mornarice po razpadu Sovjetske zveze, ki so potekale z Indijo v Indijskem oceanu.[1]
Med letoma 2016 in 2021 je bil moderniziran in oborožen z raketami 3M-54 Kalibr.[2]
Leta 2021 se je udeležil verjetno najmočnejših ruskih mornariških vaj v post-sovjetski zgodovini. Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu Tihega oceana, kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po hladni vojni. Vključevale so še raketno križarko Varjag, raketnega rušilca Admiral Panteljejev, korvete Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[3] jedrsko podmornico (najverjetneje Omsk[4]) ter vohunsko ladjo Karelija.[5][6] Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 navtičnih milj jugovzhodno od Kurilskih otokov simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, bolniška ladja Irtiš in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki MiG-31BM.[7] 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki Tu-95, ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev Il-78.
Septembra 2023 je ladjo obiskal Kim Džong-un.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Scott, Richard (16. april 2003). »Russia deploys naval squadron to Indian Ocean«. Jane's Defence Weekly. str. 6.
- ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020«. navy-korabel.livejournal.com/ (v ruščini). 1. januar 2020. Pridobljeno 1. januarja 2023.
- ↑ »RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific« (v angleščini). 10. junij 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
- ↑ »На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море« (v ruščini). 4. avgust 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ »UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii« (v angleščini). 26. maj 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
- ↑ »Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника« (v angleščini). 21. junij 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
- ↑ »Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота« (v angleščini). 10. junij 2021. Pridobljeno 14. junija 2021.
- ↑ »Kim Jong Un tours Russia's Pacific Fleet frigate Marshal Shaposhnikov«. TASS. 2023. Pridobljeno 25. septembra 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Jordan, John (1983). Soviet Warships: The Soviet Surface Fleet, 1960 to the Present. London: Arms and Armour Press. ISBN 978-0-85368-584-5.
- Holm, Michael (2015). »Project 1155 Udaloy class«. Soviet Armed Forces 1945–1991. Pridobljeno 18. novembra 2017.
- Prezelin, Bernard; Baker, A. D. (1995). Combat Fleets of the World. Annapolis, MD: Naval Institute Press. ISBN 978-1-55750-109-7.
- Volkov, Roman; Brichevsky, Andrew (2016). »Large Anti-Submarine Ships – Project 1155«. Russian Ships. Pridobljeno 18. novembra 2017.
- Wertheim, Eric (2005). The Naval Institute Guide to Combat Fleets of the World. Annapolis, Maryland: US Naval Institute Press. ISBN 9781591149347.
