Kubit (dolžinska mera)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta. V različnih kulturah je merila od 444 do 529,2 mm. Uporabljala se je predvsem v starem in srednjem veku. V Angliji in na Irskem se še vedno uporablja za merjenje razdalj med pokončnimi palicami v ograjah, pletenih iz protja.[1]

Staroegipčanski kraljevi kubit[uredi | uredi kodo]

Kraljevi kubit v hieroglifih
M23t
n
D42

meh niswt

Staroegipčanski kraljevi kubit je najstarejša standardizirana merska enota. Za merjenje se je uporabljala merilna palica z dolžino enega kubita. Ohranilo se je več merilnih palic: dve v grobnici Tutankamonovega zakladnika Maja (Osemnajsta dinastija) v Sakari in ena v grobnici TT8 v Tebah. Štirinajst palic, vključno s palico z dvojnim kubitom, je leta 1865 opisal Lepsius.[2] Njegove palice so merile 523,5 - 529,2 mm. Razdeljeje so bile na sedem palm. Vsaka palma je bila razdeljena na štiri prste, prsti pa na še manjše enote.[2][3][4]

Egipčanski kraljevi kubit iz Torinskega muzeja

Prvi dokazi za rabo kraljevega kubita so iz zgodnjega dinastičnega obdobja. Na Kamnu iz Palerma je zapis, da so poplave Nila med vladavino faraona Djerja dosegle višino 6 kubitov 1 palma.[3] Raba je znana tudi iz Starega kraljestva vsaj tako zgodaj, kot se je gradila Džoserjeva stopničasta piramida (okoli 2700 pr. n. št.).[5]

Mezopotamske merske enote[uredi | uredi kodo]

Merilna palica iz Nipurja, 3. stoletje pr. n. št., Arheološki muzej, Istanbul

Stare mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mestnih držav v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju. Vsako mesto, kraljestvo ali ceh trgovcev je imel svoje standarde do nastanka Akadskega kraljestva, ko jih je Sargon Akadski (24.-23. stoletje pr. n. št.) standardiziral. Standard je izboljšal njegov vnuk Naram-Sin, po razpadu Akadskega kraljestva pa je sistem razpadel. Obnovil ga je Nanše Himn iz Tretje urske dinastije, ki je množico standardov zmanjšal na nekaj dogovorjenih skupin. Njegove standarde so prevzeli tudi Babilonci, Asirci in Perzijci.

Klasični mezopotamski sistem merskih enot je postal osnova za elamske, hebrejske, urartske, huritske, hetitske, ugaritske, feničanske, babilonske, asirske, perzijske, arabske in islamske metrologije.[6] Zaradi poslovanja Mezopotamije s sosednjimi kraljestvi je imel mezopotamski merski sistem vpliv tudi na bronastodobno egipčansko in harapsko metrologijo.

Nemški asirolog Eckhard Unger je med izkopavanji v Nipurju leta 1916 odkril palico iz bakrove, izdelano okoli leta 2650 pr. n. št. Unger je trdil, da gre za standardno merilno palico. Palica je nepravilno oblikovana in neenakomerno označena in domnevno ustreza sumerskemu kubitu dolžine 518,6 mm.[7]

Biblijski kubit[uredi | uredi kodo]

Bližnjevzhodni ali biblijski kubit je meril približno 457 mm.[8] Epifan iz Salamine v svoji razpravi O utežeh in merah piše, da se je takrat merilo z biblijskim kubitom (komolcem): »Komolec je merilo, vzeto iz dolžine podlakti, kateri se prištejeta dolžini dlani in iztegnjenega srednjega prsta.«[9]

Stara Grčija[uredi | uredi kodo]

Starogrški standardno komolec (grško πῆχυς pēhys) je meril približno 460 mm. Kratki komolec (grško πυγμή pygme, dobesedno pest) se je meril od zapestja do komolca in je meril približno 340 mm.[10]

Stari Rim[uredi | uredi kodo]

Po Vitruviju je rimski kubit meril 1 1⁄2 rimskega čevlja ali 6 palm, kar znaša približno 444 mm.[11] 120 cm dolg kubit, dolg približno 4 čevlje, se je imenoval rimska ulna in se je uporabljal po celem Rimskem cesarstvu.[12][13][14]

Drugi sistemi[uredi | uredi kodo]

Druge dolžinske merske enote, ki temeljijo na dolžini podlakti, so vatel, kitajski či, japonski šaku, indijska hasta, tajski sok, tamilski mulzaham, mavrski telugu in kmerski hat.

Laket v grboslovju[uredi | uredi kodo]

Heraldični laket: desni, oblečen, pokončen

V grboslovju je laket lahko desni (dexter) ali levi (sinister), oblečen ali gol in različno usmerjen, običajno navzgor. Lahko je tudi vodoraven ali poševen (diagonalen). V pesti je pogosto kakšen predmet, na primer orožje.[15]

Drugi kubiti[uredi | uredi kodo]

  • arabski hašimski kubit (približno 650,2 mm)
  • stražni kubit (približno 555,6 mm)
  • pergamski kubit (približno 520,9 mm)
  • salaminski kubit (približno 484,0 mm)
  • perzijski kubit (približno 501, mm)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Hart, Sarah. The Green Man. Shropshire Hedgelaying. Oliver Liebscher. Pridobljeno 18. maja 2017.
  2. 2,0 2,1 Richard Lepsius (1865). Die altaegyptische Elle und ihre Eintheilung (v nemščini). Berlin: Dümmler. str. 14–18.
  3. 3,0 3,1 Marshall Clagett (1999). Ancient Egyptian science, a Source Book. Volume Three: Ancient Egyptian Mathematics. Philadelphia: American Philosophical Society. ISBN 978-0-87169-232-0.
  4. Arnold Dieter (1991). Building in Egypt: pharaonic stone masonry. Oxford: Oxford University Press. str. 251. ISBN 978-0-19-506350-9.
  5. Jean Philippe Lauer (1931). "Étude sur Quelques Monuments de la IIIeDynastie (Pyramide à Degrés de Saqqarah)". Annales du Service des Antiquités de L'Egypte IFAO 31 (60): 59.
  6. Conder 1908, str. 87.
  7. Acta praehistorica et archaeologica. Volumes 7–8. Berliner Gesellschaft für Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte. Ibero-Amerikanisches Institut (Berlin, Nemčija). Staatliche Museen Preussischer Kulturbesitz. Berlin: Bruno Hessling Verlag, 1976. str. 49.
  8. W. Gunther Plaut, Bernard J. Bamberger, William W. Hallo, uredniki (1981). The Torah. New York: Union of American Hebrew Congregations. ISBN 9780807400555.
  9. James Elmer Dean, urednik. Epiphanius' Treatise on Weights and Measures - the Syriac Version. The University of Chicago Press. Chicago 1935. str. 69.
  10. Vörös, Gyozo (2015)."Anastylosis at Machaerus". Biblical Archeology Review 41 (1, jan/feb 2015): 56.
  11. H. Arthur Klein (1974). The Science of Measurement: A Historical Survey. New York: Dover. str. 68. ISBN 9780486258393.
  12. Stone, Mark H. (30. januar 2014). "The Cubit: A History and Measurement Commentary (Review Article)". Journal of Anthropology. 2014: 489757 [4]. Pridobljeno 1. januarja 2018.
  13. Grant, James (1814). Thoughts on the Origin and Descent of the Gael: With an Account of the Picts, Caledonians, and Scots; and Observations Relative to the Authenticity of the Poems of Ossian. Edinburgh: For A. Constable and Company. str. 137. Pridobljeno 1. januarja 2018.
  14. Ozdural, Alpay (1998): Necipoğlu, Gülru, ur. "Sinan's Arsin: A Survey of Ottoman Architectural Metrology". Muqarnas: An Annual on the Visual Culture of the Islamic World. Leiden, The Netherlands. 15: 109. ISSN 0732-2992.
  15. Allcock, Hubert (2003). Heraldic design: its origins, ancient forms, and modern usage, with over 500 illustrations. Mineola, N.Y.: Dover Publications. str. 24. ISBN 048642975X.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Arnold, Dieter (2003). The Encyclopaedia of Ancient Egyptian Architecture. Taurus. ISBN 1-86064-465-1.
  • Petrie, Flinders (1881). Pyramids and Temples of Gizeh.
  • Stone, Mark H. "The Cubit: A History and Measurement Commentary". Journal of Anthropology. 2014. doi:10.1155/2014/489757.</ref>