Karel Destovnik - Kajuh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karel Destovnik - Kajuh
Portret
Rojstvo 19. december 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Šoštanj
Smrt 22. februar 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (21 let)
Žlebnik
Državljanstvo Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg Jugoslavija
Poklic jezikoslovec, pesnik, prevajalec, partizan

Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj, * 13. december[1] 1922, Šoštanj, † 22. februar 1944, Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kajuh se je rodil kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po kraju, kjer se je nahajala rojstna hiša njegovega deda, v Skornem pri Šoštanju.

Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Leta 1934 je postal član SKOJ-a. V šestem razredu so ga izključili zaradi »sodelovanja pri širjenju komunističnih idej«. V začetku leta 1941 so ga internirali v taborišču Ivanjica v Srbijo. Že od 6. aprila 1941, ko je Tretji rajh napadel tedanjo Jugoslavijo, se je Kajuh kot prostovoljec vključil v obrambo domovine. Septembra, 1941 pa je odšel v Ljubljano, kjer se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju.

Pesniti je pričel v obdobju 2. svetovne vojne. Svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina in kmalu postal njen prvi pesnik. Tako je v tem glasilu objavil nekaj svojih najboljših predvojnih pesmi s socialno, politično-aktualno in ljubezensko tematiko. Prva tiskana izdaja njegovih del je izšla pod Klopčičevim uredništvom v Ljubljani leta 1945.

Avgusta, 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k slovenskim partizanom, kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO. Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko, kamor je prišla 6. februarja. Tu jo je dočakala težka nemška ofenziva na Paški Kozjak in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije, ki je 21. in 22. februarja izgubila kiparja Belača in skladatelja Marolta-Špika, avtorja Pesmi XIV. divizije na Kajuhovo besedilo, se je namestila v Žlebniku. Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih mrtev.

Kajuhu so 21. julija 1953 posmrtno podelili red narodnega heroja.

V javnosti, posebej med domačini, se dolgo pojavljajo teorije, da so Kajuha ubili partizani, vendar so bili na prehodu v 21. stoletje predstavljeni dokumenti, v katerih je SS-ovska komanda policijskih sil pohvalila nemškega vojaka Franca Tscherneta za uboj Destovnika in drugih banditov.[2][3]. Glasni sta tudi ljudski teoriji o samomoru in o umoru zaradi ljubosumja.[4]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, v Štepanjskem naselju, I. gimnazija v Celju ter Kajuhova nagrada. Kajuhovo ulico najdemo tudi v Beograjskem naselju Kotež.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Navajata se še dva rojstna datuma, 21. december (Emil Cesar: Pozdravljen, Kajuh - Kanjuh!, 2012. (COBISS)) in 13. december ("Ves čas po drugi svetovni vojni je veljalo, da se je Karel Destovnik Kajuh rodil 19. decembra 1922. Novejši pregledi dokumentacije pa so pokazali, da je Kajuhov resnični rojstni datum 13. december 1922." Vlado Vrbič: Kdaj se je v resnici rodil Kajuh? Mladi za Veleje).
  2. ^ dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževart
  3. ^ Karel Destovnik, Matjaž Kmecl, Mihael Glavan: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja (COBISS)
  4. ^ Jaz sem droben, droben list – ponovno obujanje Kajuha v Šoštanju, raziskovalna naloga - ustni viri šoštanjčanov, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, 2013

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]