Kaj naj Rusija stori z Ukrajino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kaj naj Rusija stori z Ukrajino (rusko Что Россия должна сделать с Украиной, latinizirano: Čto Rossija dolžna sdjelat s Ukrainoj),[1] je članek, ki ga je napisal Timofej Sergejcev (uk) in objavila ruska državna tiskovna agencija RIA Novosti.[2] Članek poziva k popolnemu uničenju Ukrajine kot države in k popolnemu uničenju ukrajinske nacionalne identitete v skladu s ciljem Rusije, da Ukrajino »denacificira«.[3][4] Članek besedam ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je v govoru ob sprožitvi invazije na Ukrajino izjavil, da nima namenov Ukrajino okupirati ter, da naj ne bi nameraval kršiti pravice Ukrajincev do samoodločbe.

Članek je bil objavljen 3. aprila 2022 v kontekstu ruske invazije na Ukrajino.[2] Isti dan so po umiku ruske vojske iz Buče bili odkriti dokazi o pokolu v Buči.[3][5]

Članek je sprožil mednarodne kritike in ogorčenje.[3][6][7]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Članek se zavzema za »brutalno cenzuro« ukrajinske kulture in obsežno »deukrajinizacijo« Ukrajincev na ozemljih, ki jih je med rusko invazijo na Ukrajino okupirala Rusija.[4][8][7]

Avtor trdi, da je etnocentrizem Ukrajine »umetna perverzija«,[9] da je obstoj Ukrajine kot nacionalne države »nemogoč«[8][4] Avtor zagovarja uničenje ukrajinske države in njeno zamenjavo z več državami pod direktnim nadzorom Rusije.[10] Trdi tudi, da bi »etnična komponenta samoidentifikacije Ukrajine« morala biti zavržena po ruski okupaciji.[8]

Avtor trdi, da je »najverjetneje večina« ukrajinskih civilistov »pasivnih nacistov in nacističnih sokrivcev«, ki naj bi »podpirali nacistične oblasti«,[8] torej jih »tehnično gledano« ni mogoče kaznovati kot vojne zločince, lahko pa se jim dosodi krivdo in podvrže »denacifikaciji«.[11] Čeprav avtor ugotovi, da v Ukrajini ni nacističnih strank, simbolov, zakonov ali kakih drugih dokazov dejanskega nacizma, trdi da je »ukrajinski nacizem unikat zaradi svoje amorfnosti in dvoumnosti«.[5] Avtor trdi, da so »Banderovci« obrobni za »ukronacizem«, prava grožnja so »proevropejci«.

Avtor trdi, da morajo Ukrajinci »ponotranjiti izkušnjo vojne kot zgodovinsko lekcijo za odpravo [svoje] krivde«. Po vojni bodo kot kazen uporabljali prisilno delo, zapor in smrtno kazen. Po tem bi se prebivalstvo »integriralo v rusko civilizacijo«.[8] Avtor načrte opisuje kot »dekolonizacijo« Ukrajine.[9][10]

Po ugibanju nekaterih naj bi bil članek razširjena različica članka iz leta 2016, ki ga je napisal ruski kolumnist Aleksander Žučkovski, ki je povezan z ruskim imperialnim gibanjem.[12][13][14][15] V tem članku je Žučkovski pozval k dehumanizaciji Ukrajincev, rekoč: »To je naravno in prav, saj se ne borimo proti ljudem, ampak proti sovražnikom, [...] ne proti ljudem, ampak proti Ukrajincem.«[16]

Avtor[uredi | uredi kodo]

Avtor besedila Timofej Sergejcev (uk) je med letom 1998 in 2000 svetoval Viktorju Pinčuku, med drugim tudi med njegovo kampanjo za ukrajinske parlamentarne volitve leta 1998. Bil je tudi član upravnega odbora skupine Interpipe.[17]

Rojen je bil leta 1963.[18] Leta 1980 je študiral na Moskovskem inštitutu za fiziko in tehnologijo, kjer je bil študent Georgija Ščedrovitskega.[19][20]

Leta 1999 je sodeloval pri predsedniški kampanji takratnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Septembra 2004 je bil svetovalec Viktorja Janukoviča. Leta 2010 je sodeloval z Arsenijem Jacenjukom.[17] Med ruskimi predsedniškimi volitvami leta 2012 je delal kot svetovalec za ruskega milijarderja Mihaila Prohorova in njegovo stranko Pravica.[21] Leta 2012 je Sergejcev koproduciral ruski igrani film Tekma, ki je bil kritiziran zaradi ukrajinofobije[22] in je leta 2014 bil v Ukrajini označen kot propaganda ter prepovedan.[23][24]

Po poročanju Der Tagesspiegel Sergejcev od leta 2015 podpira proputinsko (včasih opozicijsko) politično stranko Državljanska platforma, ki jo financira eden od oligarhov iz Putinovega notranjega kroga.[4] Kot piše Euractiv, je Sergejcev »eden od ideologov sodobnega ruskega fašizma«.[25]

Odzivi[uredi | uredi kodo]

V Rusiji[uredi | uredi kodo]

Dmitrij Medvedjev, sedanji namestnik predsednika Varnostnega sveta Rusije in nekdanji predsednik Rusije (med 2008 in 2012) ter nekdanji predsednik ruske vlade (med 2012 in 2020), je nekaj dni po objavi ponovil glavne poudarke članka. Po besedah Medvedjeva je »strasten del ukrajinske družbe molil k Tretjemu rajhu«,[26] »Ukrajina nacistična država, kot je bil Tretji rajh« in jo je treba »denacificirati« in »izkoreniniti«, rezultat tega pa bo »propad Ukrajine kot države«.[27] Medvedjev trdi, da je propad Ukrajine pot proti »odprti Evraziji od Lizbone do Vladivostoka«.[27] S podobno retoriko je Medvedjev nadaljeval tudi kasneje in objavljal dolge kritične spise o Ukrajini, ki so namenjeni predvsem domačemu občinstvu. Npr. v svojem »O ponaredkih in resnični zgodovini« je trdil, da je »sama esenca ukrajinstva, ki se hrani s protiruskih strupom in laže o svoji identiteti, ena velika prevara«.[28]

26. aprila 2022 je Nikolaj Patrušev, Putinov svetovalec za nacionalno varnost, dejal, da so se »Američani z uporabo svojih varovancev v Kijevu odločili ustvariti antipod naše države, pri čemer so za to cinično izbrali Ukrajino in poskušali razdeliti kar je v bistvu en sam narod« in da »rezultat politike Zahoda in kijevskega režima pod njegovim nadzorom je lahko le razpad Ukrajine na več držav«. [29]

Ruski opozicijski politik Leonid Gozman je Sergejceva označil za »bedaka«.[21] Politični analitik Andrej Kolesnikov je dejal, da je svetovalce, kot je Sergejcev, mogoče uporabiti za ustvarjanje strategij oblasti, vendar »nimajo resnega vpliva na nič«.[21]

Mednarodni odzivi[uredi | uredi kodo]

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je dejal, da je članek dokaz načrtov Rusije za izvedbo genocida nad ukrajinskimi državljani.[30] Opozoril je, da sta bila za označevanje genocida nad Ukrajinci v članku uporabljena izraza »deukrajinizacija« in »deevropeizacija«. Po njegovem mnenju je to del dokazov za sojenje ruskim vojnim zločinom v Ukrajini.[31]

Mihajlo Podoljak, predstavnik Ukrajine na rusko-ukrajinskih mirovnih pogajanjih, je izrazil mnenje, da je članek uradni poziv k množičnim pobojem Ukrajincev na podlagi njihove etnične pripadnosti in ga bodo kot takega obravnavala mednarodna kazenska sodišča.[32]

Minister za kulturo in informacijsko politiko Ukrajine Oleksandr Tkačenko je komentiral:[31]

Avtor cinično govori o ukrajinskem nacizmu. Vidimo pa ravno nasprotno; Rusija masovno pobija Ukrajince zaradi njihove nacionalne identitete. Kako bi to poimenoval? Odgovoril bom takoj: to je genocid Ukrajincev, ki ga izvaja Rusija.

Vodja latvijskega zunanjega ministrstva Edgars Rinkēvičs je članek označil za »navaden fašizem«.[33] Nekdanji kanadski veleposlanik v Ukrajini Roman Waschuk je dejal, da »gre v bistvu za retorično 'dovoljenje za ubijanje' Ukrajincev«.[3]

Pravni odziv[uredi | uredi kodo]

V Nemčiji je aprila 2022 poslanec bundestaga Thomas Heilmann pri berlinskem tožilstvu vložil tožbo proti avtorju članka. Po Heilmannovem mnenju gre lahko za kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida.[34]

V Ukrajini je ukrajinsko generalno tožilstvo maja začelo predkazensko preiskavo glede članka.[35]

Po ukrajinski zakonodaji je smrtna kazen prepovedana, v Rusiji pa je pod moratorijem (stanje 2024).[36] 8. julija 2022, mesec po smrtni obsodbi treh vojnih ujetnikov, je Donecka ljudska republika preklicala moratorij na smrtno kazen.[37]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Po mnenju Mike Aaltole, direktorja Finskega inštituta za mednarodne zadeve, je članek pokazal, da se ruska vojna propaganda »razvija v zaskrbljujočo smer«.[38]

Po poročanju ruskega neodvisnega medija Meduza je članek »v bistvu načrt za genocid« nad Ukrajinci. [9]

Po besedah oxfordskega strokovnjaka za ruske zadeve Samuela Ramanija članek »predstavlja mišljenje Kremlja«.[26]

Ameriški zgodovinar Timothy Snyder je zapisal, da besedilo »zagovarja uničenje ukrajinskega ljudstva kot takega«.[39] Kasneje je opozoril na uporabo posebne definicije besede »nacist«: »nacist je Ukrajinec, ki noče priznati, da je Rus«. Po njegovem mnenju članek razkriva genocidne namere Rusije.[5]

Slovenski filozof Slavoj Žižek je zapisal: »Torej, Rusija namerava z Ukrajino storiti to, kar Bertolt Brecht opisuje v svoji pesmi »Die Lösung« (Rešitev) iz leta 1953: razpustiti ljudstvo in izvoliti drugega. Če ob Putinovi trditvi, da je Lenin izumil Ukrajino, beremo Sergejceve nore tirade, lahko razberemo trenutno rusko stališče, da ima Ukrajina dva očeta: Lenina, ki jo je izumil, in Hitlerja, ki je navdihnil današnje »ukronaciste«, da udejanjijo Leninovo iznajdbo... Zdaj nam pravijo, da bodo Kazahstan, Azerbajdžan, Gruzija in Ukrajina »dekolonizirani« z... rusko kolonizacijo. Ozemlja bodo osvobojena proti volji svojih ljudi (ki jih bo treba prevzgojiti ali kako drugače razpustiti). Če se želimo izogniti novi svetovni vojni, bo to z »vročim mirom«; z ogromnimi vojaškimi naložbami, ki vzdržujejo novo krhko ravnovesje moči. Krhkost položaja ne izhaja le iz nasprotujočih si gospodarskih interesov, ampak tudi iz nasprotujočih si interpretacij realnosti, pri čemer ne gre le za poravnavo dejstev. Ampak preprosto dokazovanje, da so ruska trditve napačne zgreši bistvo Aleksandra Dugina, Putinovega dvornega filozofa: »Postmodernost kaže, da je vsaka tako imenovana resnica stvar verovanja. Torej imamo svojo posebno rusko resnico, ki jo morate sprejeti.« Zdi se, da vera preglasi znanje. Po »posebni ruski resnici« ruski vojaki za seboj niso pustili nobenih trupel brutaliziranih civilistov v Buči in drugih ukrajinskih mestih - zahodni propagandisti naj bi ta ta grozodejstva uprizorili. Glede na te okoliščine morajo zahodnjaki prenehati predlagati, da se Zelenski sreča s Putinom, da bi se pogajala o mirovni rešitvi... Vsa morebitna pogajanja bodo morali voditi birokrati na nižji ravni. Putin in njegov ožji krog so kriminalci, ki jih je treba čim bolj ignorirati.« [40]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ball, Tom. »Russia's vision for renaming Ukraine includes executing rebels«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Ukraine 'to be renamed' after war«. The Australian (v angleščini). 5. april 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Brown, Chris (5. april 2022). »A Kremlin paper justifies erasing the Ukrainian identity, as Russia is accused of war crimes«. Canadian Broadcasting Corporation. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Reuter, Benjamin; Stolz, Christopher (4. april 2022). »Russische Nachrichtenagentur ruft zur Vernichtung der Ukraine auf« [Russian news agency calls for annihilation of Ukraine]. Der Tagesspiegel Online (v nemščini).
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Russia's genocide handbook - The evidence of atrocity and of intent mounts«. Thinking about... - Opening the future by understanding the past. Substack. 8. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  6. ↑ Ball, Tom. »Russia's vision for renaming Ukraine includes executing rebels«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 Samantha, Lock; Clayton, Abené; Oladipo, Gloria; Chao-Fong, Léonie; Belam, Martin (5. april 2022). »Zelenskiy says more than 300 people killed and tortured in Bucha – as it happened«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 »Russian state media: 'Ukronazism' greater threat to world than Hitler«. The Jerusalem Post.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »Russia's war against Ukraine Daily updates as Moscow's full-scale invasion enters its second month«. Meduza.
  10. ↑ 10,0 10,1 NACHRICHTEN, n-tv. »Russische Nachrichtenagentur ruft zum Völkermord auf« [Russian news agency calls for genocide]. n-tv.de (v nemščini).
  11. ↑ »Killings in Ukraine amount to genocide, Holocaust expert says«. The Independent. 4. april 2022.
  12. ↑ Александр Жучковский. 2016. Еще раз к вопросу об украинцах и украинстве.
  13. ↑ ЖУЧКОВСКИЙ Александр. 2016. Еще раз к вопросу об украинцах и украинстве. hRusNext. 13 Nov.
  14. ↑ Александр Жучковский. 2016. Кремль официально: "украинцы подлежат полному уничтожению", "убить украинца - легко и почетно!". 12 Nov.
  15. ↑ Александр Жучковский. 2024. Evocation: Data Base of Russian War Criminals and Propagandists.
  16. ↑ »The Shocking Inspiration for Putin's Atrocities in Ukraine«. Haaretz (v angleščini). Pridobljeno 17. junija 2022.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Державне інформагентство РФ опублікувало текст з обґрунтуванням геноциду в Україні«. LB.ua. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  18. ↑ »Биография Тимофей Сергейцева. Политолог Тимофей Сергейцев. Тимофей Сергейцев биография - Свободная Пресса«. svpressa.ru (v ruščini). Pridobljeno 25. aprila 2022.
  19. ↑ »Тимофей Сергейцев. Биография« [Timofey Sergeytsev. Biography]. Peoples.ru (v ruščini).
  20. ↑ »Тимофей Сергейцев«. ЛитРес (v ruščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 Sorokina, Yanina (7. april 2022). »Who Is the Author of Russia's 'Blueprint for Genocide' Essay?«. The Moscow Times.
  22. ↑ »KinoKultura«.
  23. ↑ Body, Some (4. april 2022). »Колумнист РИА "Новости" призвал к "деукраинизации" и репрессиям против украинцев. В соцсетях статью посчитали нацистской — Интернет на TJ«. TJ. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  24. ↑ »Заборонити слово Україна та репресувати ціле покоління – розкрито плани кремлівських нацистів, які здивували б Гітлера« [Banning the word Ukraine and repressing an entire generation - plans of Kremlin Nazis to surprise Hitler]. www.segodnya.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  25. ↑ Rukomeda, Roman (6. april 2022). »'The whole world can observe the clash of civilization and anticivilization'«. www.euractiv.com.
  26. ↑ 26,0 26,1 »'Genocide masterplan': Experts alarmed after Kremlin intellectual calls for 'cleansed' Ukraine«. Yahoo! News.
  27. ↑ 27,0 27,1 Manser, Corsin. »Wie soll der Krieg in der Ukraine enden? Dieser russische Text lässt Böses erahnen« [How should the war in Ukraine end? This Russian text foreshadows evil]. watson (v nemščini).
  28. ↑ Domańska, Maria (5. april 2022). »Medvedev escalates anti-Ukrainian rhetoric«. Centre for Eastern Studies (v angleščini).
  29. ↑ Egorov, Ivan (26. april 2022). »Патрушев: Запад создал империю лжи, предполагающую уничтожение России«. rg.ru (v ruščini). Rossijskaja Gazeta. Pridobljeno 3. februarja 2024.
  30. ↑ »Article 'What Russia should do with Ukraine' is evidence for future tribunal – Zelensky«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2022.
  31. ↑ 31,0 31,1 Котубей, Олеся (4. april 2022). »Етнічні чистки: на державному російському сайті вийшла стаття "Що Росія має зробити з Україною« [The article "What Russia should do with Ukraine" was published on the Russian state website]. Suspilne (v ukrajinščini). Pridobljeno 28. marca 2024.
  32. ↑ »В ОП напомнили России о международных судах из-за статьи о "перевоспитании" украинцев«. pravda.com.ua (v ukrajinščini). Ukrajinska Pravda. 4. april 2022. Pridobljeno 3. marca 2024.
  33. ↑ »Звичайний фашизм, - глава МЗС Латвії щодо статті "Що Росія має зробити з Україною"«. censor.net (v ukrajinščini). Cenzor.net. 5. april 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  34. ↑ Lebedeva, Olga (8. april 2022). »Немецкий депутат подал иск к автору статьи в РИА "Новости"«. Deutsche Welle (v ruščini).
  35. ↑ »Ukraine presses charges against author of Russia's manifesto calling for genocide of Ukrainians«. Ukrinform. 7. maj 2022.
  36. ↑ »IBA and IBAHRI strongly condemn the illegal 'trial' and sentencing to death of Aiden Aslin, Shaun Pinner and Brahim Saaudun«. International Bar Association (v angleščini). Pridobljeno 16. junija 2022.
  37. ↑ »Ukraine: Russia-backed separatists lift death penalty moratorium«. Al Jazeera.
  38. ↑ »Venäjän propaganda viestii kansanmurhaa - "huolestuttavaa, kammottavaa"« [Russian propaganda signals genocide - "worrying, creepy"]. Verkkouutiset (v finščini). 4. april 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  39. ↑ Timothy Snyder [@TimothyDSnyder] (5. april 2022). »An article in the official state Russian news agency RIA Novosti...« (Tweet) – prek Twitterja. An article in the official state Russian news agency RIA Novosti advocates the elimination of the Ukrainian people as such. The text is so despicable that I'm not going to link to it. Will write about it later.
  40. ↑ Žižek, Slavoj (18. april 2022). »War in a World that Stands for Nothing«. Project Syndicate.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaj_naj_Rusija_stori_z_Ukrajino&oldid=6192346«