Jurij Fikfak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jurij Fikfak
Jurij Fikfak
Rojstvo17. april 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (65 let)
Cesta
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicetnolog, filolog, urednik, prevajalec, literarni zgodovinar

Jurij Fikfak, slovenski etnolog, slovenist, urednik, prevajalec, * 17. april 1954, Cesta, Ajdovščina.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študiral je etnologijo ter slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral. S področja etnologije je leta 1986 opravil magisterij, 1999 pa doktorat.

Leta 1982 se je zaposlil na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, na Inštitutu za slovensko narodopisje.

Strokovno se je izpopolnjeval v tujini: 1985/1986 je študiral v Nemčiji (München in Tübingen), 1994/1995 v ZDA (Boston in Cambridge), udeležil se je številnih seminarjev in akademskih izmenjav v Avstriji, Estoniji, Madžarski, Nemčiji, Rusiji, Srbiji, Ukrajini idr.

S predavanji in referati se je udeležil številnih znanstvenih srečanj ter kongresov doma in v tujini (Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Ukrajina, ZDA idr.).

Delo[uredi | uredi kodo]

V okviru Inštituta za slovensko narodopisje vodi ali sodeluje pri mnogih projektih. Njegove raziskave in projekti zajemajo področje etnologije in folkloristike; ukvarja se z vprašanji zgodovine etnologije v 19. stoletju, vprašanji večpredstavnosti v etnologiji ter vlogo šeg in navad pri uvajanju informacijskih sistemov.

Znanstvenoraziskovalne članke ter prevode tujih člankov v slovenščino je objavljal v publikacijah Goriški letnik, Notranjski list idr., v zbornikih Etnologija in domoznanstvo, Traditiones (zbornik Inštituta za slovensko narodopisje).

J. Fikfak in Ingrid Slavec Gradišnik sta glavna urednika zbornika Traditiones od leta 2004; uredil je drugi zvezek številke 35, posvečen Gregorju Kreku. Sodeloval je v številnih mednarodnih znanstvenih konferencah doma in v tujini, (so)organiziral je znanstvena posvetovanja; mednarodno konferenco Jakob Volčič in njegovo delo v Pazinu, 1988, Digital Image Processing in History v Ljubljani, junij in avgust 1993, Ljudska kultura med državo in narodom v Gozdu Martuljku, 1998 ter uredil zbornike prispevkov in povzetkov posvetovanj oz. konferenc. Z Ingrid Slavec Gradišnik je leta 2006 organiziral znanstveno konferenco ob 100-letnici rojstva Nika Kureta z naslovom Ljudsko izročilo in religija med tradicijo in transformacijo, isto leto je v gledališču France Prešeren v Boljuncu organiziral fotografsko razstavo »Cjencja, fantje« kot rezultat projekta Praznik in ritual na Primorskem, nastala na osnovi gradiva Marije Magajna in fotoreporterja Primorskega dnevnika Davorina Križmančiča ter lastnih posnetkov.

Kot gostujoči profesor ali predavatelj je na Univerzi v Gradcu na inštitutu za etnologijo in kulturno antropologijo predaval predmet Zgodovina slovenske etnologije leta 2001/2002; Pust na Slovenskem v semestru 2005/2006; organiziral je osemdnevno ekskurzijo za graške študente; spomladi 2010 na Inštitutu za slavistiko pa Ritualnost v srednjeevropskem prostoru. Na dunajski univerzi, na Inštitutu za evropsko etnologijo pa je 2006 predaval predmet Slovenska etnologija, v semestru 2008/2009 pa predmet Primerjalna zgodovina etnologij v srednjeevropskem prostoru.

Je član oziroma predsednik strokovnega sveta Slovenskega etnografskega muzeja in eden od direktorjev seminarja Interpretation und Verstehen na Inter-University Centre v Dubrovniku, član izvršnega odbora International Association for Semiotic Studies (Mednarodnega semiotičnega združenja) in član nekaterih tujih uredniških odborov.

Področje dela[uredi | uredi kodo]

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Monografije
  • Ljudstvo mora spoznati sebe. Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Forma 7 in Založba ZRC, 1999. (COBISS)
Uredniško delo

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]