Josip Marija Gorup

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Josip Marija Gorup
Portret
Rojstvo27. september 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Reka
Smrt16. oktober 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (28 let)
Vrata
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicslikar
Poznan poslikar
StaršiMilan Gorup
Amalija Gorup (rojena Pergkofer)
SorodnikiKornelij Gorup (stric)
Josip Gorup (stari oče)
Janez Nepomuk Kalister (prastric)

Josip Marija Gorup, slovenski slikar, * 27. september 1898, Reka, † verjetno 16. oktober 1926,[1] Triglavsko pogorje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Josip (Jozi) se je v družini Milana in Amalije Gorup (starša sta bila bratranec in sestrična; Milan je bil sin Josipa Gorupa pl. Slavinjskega iz njegovega prvega zakona z Ano pl. Pergkofer. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1920 je v Pragi študiral slikarstvo, najprej na zasebni šoli, nato pa na akademiji, kjer je diplomiral. Po končanem študiju se je v Berlinu dodatno izobraževal.

Josip Marija Gorup: Ustreljeni jelen

Atelje je imel, tako kot Božidar Jakac, po zaslugi hišnega lastnika Dragotina Hribarja v Gradišču v Ljubljani, od leta 1923 pa tudi v Podbrezjah. V prvem obdobju je slikal pejsaže, nato pa se je posvetil upodabljanju živali in lovske scene ter ustvaril nekaj odličnih študij vodnih živali. Ustvaril je vrsto tehnično dovršenih akvarelov. V Hodoninu na Češkem se je udeležil razstave Strokovnega združenja jugoslovanskih likovnih umetnikov s področja Slovenije.

Ponesrečil se je v dolini Vrat pod Triglavom na dan poroke svoje izbranke Carmen Codelli pl. Fahnenfeld (1901–1965) z gradu Turn (Kodeljevo v Ljubljani) s pisateljem grofom Robertom Barbom in bil pogrešan do druge svetovne vojne, ko so našli njegovo truplo;[2] njegova mati je bila prepričana, da je napravil samomor. Večina njegovih slik se nahaja na gradu Strmol, kjer sta od leta 1939 bivali njegova sestra Ksenija Hribar in mama Amalija.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. France Malešič, Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Didakta, 2005, str. 123.
  2. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994
  3. Prej je družina živela večinoma v Ljubljani, v posesti pa je imela še vilo na Reki, ki jo je stari oče Gorup podaril Josipovemu očetu Milanu za poročno darilo; zdaj je tam Slovenski dom KPD Bazovica (po podatkih Angelike Hribar).
  • Nova žrtev planin (V trigl. pogorju se je izgubil akademski slikar J. A. Gorjup). Jutro 23. okt. 1926, str. 3.
  • Damir Globočnik, Slikarska zbirka v gradu Strmol. Kronika 54/2 (2006), 303–316.
  • Angelika Hribar, Josip Gorup in njegova rodbina. Kronika 58/1 (2010), 111–156.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]