Pojdi na vsebino

Robert Barbo Waxenstein

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Robert Barbo Waxenstein
Portret
Robert grof Barbo[1]
Rojstvo2. oktober 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[2]
Rakovnik pri Šentrupertu[2]
Smrt9. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[2] (87 let)
Klosterneuburg[2]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj, filozof, prevajalec, častnik
Roman Bela krogla

Grof Robert Barbo Waxenstein, slovenski pisatelj, pesnik in filozof, * 2. oktober 1889, Rakovnik pri Šentrupertu, † 9. junij 1977, Klosterneuburg.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v graščini pri Šentrupertu na Dolenjskem. Srednjo šolo je končal na realki v Gorici. Služil je pri ljubljanskem topniškem polku in kasneje odpotoval na Dunaj, kjer je hotel študirati filozofijo. Zaradi nestrinjanja očeta s to odločitvijo se je vrnil v Ljubljano in postal topniški častnik. V prvi svetovni vojni se je v letih 1914-1918 boril na italijanski in ruski fronti. Ob prihodu domov je seboj v Maribor pripeljal topniško baterijo ter se pridružil vojski Države SHS. Prostovoljno je postal stotnik v rezervi ter se tako posvetil filozofiji, gospodarstvu in pisanju knjig.[3][1] Bil je zadnji lastnik graščine Rakovnik v Šentrupertu, ki je bila med zadnjo svetovno vojno požgana in o kateri skoraj ni več sledi.

Bil je zadnji moški potomec svojega rodu. Leta 1926 se je poročil z baronico Carmen Codelli, hčerko znanega ljubljanskega izumitelja, barona Antona Codelli-Fahnenfelda. Je avtor romana Bela krogla, ki je izšel v Ljubljani leta 1935. V njej na svoj način opisuje dogodke svojega življenja in življenja svoje družine, prijateljev in znancev, sicer s spremenjenimi imeni, vendar se nekatera da hitro prepoznati. Sebe je imenoval grof Berg, svojo ženo Karmen Eliza in hčerko Livija Marjetka. Rokopis je napisal v nemščini, vendar je bil na njegovo željo natisnjen tudi v slovenščini.[1][3][4]

Roman je dobil ime po beli krogli na ruleti v Monte Carlu, saj je bil strasten hazarder. Leta 1945 se je grof Barbo umaknil v Avstrijo, kjer je delal kot prevajalec iz slovenščine v nemščino v Muzejski knjižnici v Celovcu. Najraje je prevajal Otona Župančiča. Njegova zadnja knjiga Miljni kamni (nem. Meilenstein) je izšla v letu njegove smrti na Dunaju. Knjiga predstavlja obsežno zbirko pesmi, ki posegajo v filozofijo in celo matematiko ter fiziko. Prepoznati pa je seveda tudi domotožje po nekdanji domovini Sloveniji.[3] Grof je nazadnje živel pri hčeri Liviji Barbo-Reden iz Klosterneuburga pri Dunaju, kjer je leta 1977 tudi umrl.[4]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Barbo, Robert (1935). Bela krogla. Satura.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Branko Ozvald, »Slovenska modra kri«, Nedeljski dnevnik, 23. april 2000, s. 24.
  4. ↑ 4,0 4,1 Miha Preinfalk, »Plemiške rodbine na Slovenskem«, Gea 18 (marec 2008), s. 66.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Barbo_Waxenstein&oldid=5490470«