Pojdi na vsebino

Jožef Petrovič (glasbenik)

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jožef Petrovič
Osnovni podatki
Znan tudi kotJosip Petrovič
Jože Petrovič
Rojstvo17. december 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Sela na Krasu[1]
Smrt10. marec 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (90 let)
Šempeter pri Gorici[1]
Slogi
Poklicglasbenik, dirigent, glasbeni pedagog
Bivši članPihalni orkester Vrhnika,
Pihalni orkester Kočevje,
Steklarska godba Hrastnik,
Pihalni orkester KUD Pošta Maribor,
Goriški pihalni orkester,
Pihalni orkester Brda

Jožef Petrovič, slovenski glasbenik in kapelnik, *17. december 1889, Sela na Krasu, † 10. marec 1980, Šempeter pri Gorici.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini (roj. Blažič), oba sta bila iz Sel. Domači župnik je pri mladem Jožefu opazil njegovo nadarjenost za glasbo. Tako ga je oče po osnovni šoli leta 1904 peljal v Salezijanski zavod na Rakovniku, kjer je postal kapelnik in se hkrati učil igrati na pihala.[2] Šolal se je še v Vidmu pri kapelniku Pietru Tonelliju in v Oswieczimu na Poljskem. Po devetih letih šolanja se je leta 1913 vrnil na Rakovnik in tam ustanovil svojo prvo 30-člansko godbo. V prvi svetovni vojni je bil kot sanitetni vojak vpoklican na rusko fronto v Galicijo, zaradi bolezni pa se je vrnil v Ljubljano in delal pri Rdečem križu. Od tam je bil poslan na soško fronto in padel v italijansko ujetništvo.

Grob Jožefa Petroviča v Selah na Krasu

Leta 1919 se je Petrovič vrnil domov in začel ustanavljati godbe, najprej v rojstni vasi, Selah na Krasu, nato še v okolici, v Brestovici, Mirnu in Komnu. Pod njegovim vodstvom je bil maja 1922 ustanovljen slovenski godbeni krožek v Gorici,[3][4] ki je deloval do leta 1926, v Gorici je ustanovil tudi gledališko skupino s sedežem v Trgovskem domu. Po letu 1926 se je znašel pod fašističnim pritiskom. Italijani so hoteli, da se jim pridruži, a ker je to zavrnil, so ga začeli preganjati. Arhiv in instrumente je rešil pred požigom in ilegalno pobegnil na Vrhniko in naprej v Ribnico in Kočevje. Zaradi spora je leta 1930 odšel v Maribor in Hrastnik, kjer je pomagal pri ustanovitvi godbe. Kot kapelnik je deloval še v Vršacu in na Sladkem Vrhu ob Muri, kjer je bil zaposlen v tovarni. Ob začetku druge svetovne vojne se je s Šentilja umaknil najprej v Ljubljano in nato na Primorsko, kjer so ga Italijani aretirali in mučili. Zaprt je bil v tržaških zaporih.[5] Po kapitulaciji Italije je deloval v narodnoosvobodilnem gibanju v Biljani v Goriških brdih.[6] Tam je tik pred osvoboditvijo na skrivaj pripravil godbo, s katero so nastopali 2. maja 1945 v osvobojeni Gorici.[7] Po vojni je vodil več godb v Brdih, godbi pa je oblikoval tudi v Ajdovščini in v Vrhpolju. Nekaj časa je poučeval v glasbeni šoli v Ajdovščini.[8] Bil je prvi dirigent nekdanje gasilske godbe v Novi Gorici, ki jo je vodil v letih 1959–1962.[9][10] Pomagal je k obuditvi godbe v Svetem pri Komnu. Kako je o Petrovičevem delu zapisal eden od njegovih naslednikov:

Niso vsa semena vzkalila, toda semen je bilo veliko in zato je tudi veliko orkestrov, ki so se razrasli, in ki še danes z večjimi ali manjšimi uspehi delujejo.
In ne malo zaslug za to ima naš slovenski ljudski kapelnik Jožef Petrovič.

— E. H. ob 90-letnici Jožefa Petroviča, Naše novice, 1979.[11]

Leta 1966 je doživel hudo prometno nesrečo in zato končal z dirigiranjem. Dosegel je visoko starost in se je vedno rad udeleževal koncertov godb na Primorskem in Štajerskem. Zadnja leta življenja je kot invalid preživel v Šempasu. V življenju je ustanovil 25 godb, izšolal preko 1000 godbenikov in štiri kapelnike. Na stara leta je uredil osebni arhiv, ki ga je v hrambo prevzel Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.[12] Med tem gradivom je tudi korespondenca z drugimi godbeniki.[7] Umrl je v šempetrski bolnišnici, pokopan pa je v rojstni vasi, Selah na Krasu.

Kronologija orkestrov

[uredi | uredi kodo]
Goriški godbeni krožek 1923
Goriški godbeni krožek leta 1923 s kapelnikom Petrovičem v ospredju
  • Rakovnik 1913[9]

Priznanja

[uredi | uredi kodo]
  • 1977 Delavska godba Kočevje: Priznanje (ob 50-letnici godbe)[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. ↑ B. K. (1. januar 1987). »Novi misijonar – Danilo Lisjak«. www.dlib.si. Salezijanski vestnik 60 (1987) št. 1. Ljubljana: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani. str. 29–31. COBISS 16345858. Pridobljeno 13. aprila 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 A. Pavlica, ur. (1923). »Godbeni krožek v Gorici in okolici«. www.dlib.si. Koledar Goriške Matice 5 (za prestopno leto 1924). Gorica: Goriška Matica. str. 68–69. COBISS 15815986. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  4. ↑ D. D. »Goriški godbeni krožek (Kulturni vestnik: Za naša društva)«. www.dlib.si. Mladika III. (1922) št. 10. Gorica: Družba sv. Mohorja. str. 79. COBISS 33013249. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Dvojni jubilej kapelnika Petroviča«. Primorski dnevnik.
  6. ↑ »Življenje za glasbo«. www.dlib.si. Primorski dnevnik XXVII. (1971) št. 20 (7808). Trst. 24. januar 1971. str. 3. Pridobljeno 13. aprila 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Po vsej slovenski zemlji je polnih 65 let ustanavljal in vodil godbe na pihala«. Primorski dnevnik.
  8. ↑ 8,0 8,1 Vlasta Tul (1998). 50 let Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina (zbornik). Ajdovščina: Glasbena šola Vinka Vodopivca, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. str. 22, 52.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »Ljudski kapelnik« Jožef Petrovič
  10. ↑ 10,0 10,1 Jožef Vecchiet; Vladimir Bensa; Aljoša Cej (2000). Goriški pihalni orkester, 40 let: 1960–2000 (zbornik). Nova Gorica: Goriški pihalni orkester. COBISS 109588480.
  11. ↑ 11,0 11,1 »90 let ljudskega kapelnika Jožefa Petroviča«. Naše novice.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Petrovič Jožef (PANG 798)«. www.pa-ng.si. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Pridobljeno 12. marca 2021.
  13. ↑ A. Sfiligoj, ur. (20. avgust 1920). »Društvo »Grmada« v Brestovici (Društvena organizacija)«. www.dlib.si. Mladika I. (1920) št. 5. Gorica: Družba sv. Mohorja. str. 118. COBISS 33013249. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Prosvetna zveza: Socialno-pedagoški tečaj pri Sv. Križu (Goriške novice)«. www.dlib.si. Goriška straža V. (1922) št. 46. Gorica. 15. november 1922. str. 4. COBISS 35767809. Pridobljeno 13. aprila 2021.
  15. ↑ Filip Terčelj (1924). »Naša riviera«. www.dlib.si. Naš čolnič II. št. 3. Gorica. str. 60–62. COBISS 487027. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  16. ↑ Natalija Mihelčić (2013). »Kulturni utrip v sedemdesetih letih 20. stoletja na Kočevskem: kulturna društvena dejavnost v Kočevju«. Zapisi. ojs.inz.si. Prispevki za novejšo zgodovino. LIII (2/2013): str. 149–159. ISSN 0353-0329. Pridobljeno 17. marca 2021.
  17. ↑ Natalija Mihelčić (2013). »Kultura Kočevske v času socializma« (PDF). www.ung.si (disertacija). Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij. str. 75. COBISS 2928635. Pridobljeno 24. marca 2021.
  18. ↑ »Zgodovina«. orkesterkocevje.wordpress.com (uradna spletna stran). Pihalni orkester Kočevje – 1927. 9. avgust 2016. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  19. ↑ Jože Kastelic; Karl Dragar (14. junij 1980). »50 let amaterske glasbene kulture«. www.dlib.si. Steklar: glasilo delavcev Steklarne Hrastnik XXII. št. 6–7. Hrastnik: Steklarna Hrastnik. str. 8–9. COBISS 19183618.
  20. ↑ Marjana Stradar (2020). Vloga Steklarske godbe Hrastnik na godbeništvo na Slovenskem (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko. COBISS 30916355.
  21. ↑ 50 let pihalnega orkestra Kulturnoumetniškega društva Pošta Maribor (zbornik). KUD Pošta Maribor. Maj 1981. COBISS 12282625.
  22. ↑ 22,0 22,1 »Pihalni orkester Brda«. Zgodovina. publishwall.si. Pridobljeno 17. marca 2021.
  23. ↑ »Godbeno društvo Medana 1945–48« (jpg). publishwall.si. Pridobljeno 2. novembra 2022.
  24. ↑ »Ob 100-letnici delovanja Prosvetnega društva »Kras« Opatje selo« (PDF). www.opatje-selo.si. Opatje selo: Prosvetno društvo »Kras«. 2004. str. 17–19. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. januarja 2021. Pridobljeno 17. marca 2021.
  25. ↑ Sonja Groznik (Julij 2009). »Zgodovina prve pihalne godbe v Vrhpolju«. Zgodovina. www.orkester-vrhpolje.si (spletna stran). Pihalni orkester Vrhpolje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2021. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  26. ↑ »Godba na pihala Vrhpolje«. www.kamra.si. 14. december 2018. Pridobljeno 24. marca 2021.
  27. ↑ Ivan Uršič (november 2010). »Ob 15. obletnici Pihalnega orkestra Komen«. Kultura. www.komen.si. Komentar 5, št. 5. str. 32–34. Pridobljeno 24. marca 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  28. ↑ »Godba na pihala Goče«. www.kamra.si. 14. december 2018. Pridobljeno 24. marca 2021.
  29. ↑ Nives Ličen (1996). »Društva nekoč in danes z vidika skupnostnega izobraževanja«. Skupnostno izobraževanje in lokalni razvoj. www.dlib.si. Andragoška spoznanja. 2 (3/1996): str. 45–52. COBISS 3247970. ISSN 1318-5160. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  30. ↑ Ivan Mermolja (Oktober 2009). »Lokavška pleh muzika: nastala je iz tradicije, razpadla pa zaradi politike«. Prepih št. 9, str. 10. COBISS 14157874.
  31. ↑ »Pihalni orkester Goriška Brda«. Primorske novice. 7. januar 1983. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  32. ↑ »Pihalni orkester Brda«. Zgodovina. publishwall.si (spletna stran). Pridobljeno 2. novembra 2022.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jožef_Petrovič_(glasbenik)&oldid=6301119«