Jožef Marija Šemrl
| Jožef Marija Šemrl | |
|---|---|
| Rojstvo | 26. marec 1754[1] Ljubljana[2] |
| Smrt | 28. januar 1844[1] (89 let) Dunaj |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Habsburška monarhija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | arhitekt, gradbeni inženir |
Jožef Marija Šemrl (tudi Schemerl in Schemmerl, nemško Joseph Maria Schemerl von Leythenbach), slovensko-avstrijski gradbenik, * 26. marec 1754, Ljubljana, † 28. januar 1844, Dunaj.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Šolal se je na jezuitski šoli v Ljubljani in se kot učenec Gabriela Gruberja posvetil gradbeništvu in hidrotehniki. Leta 1777 se je po dveletnem študiju vodnih gradenj na Nizozemskem in Porenju zaposlil pri navigacijski direkciji v Ljubljani, ki je skrbela za izboljšanje plovbe po Ljubljanici, Savi in Kolpi. Ob Gruberjevi spodbudi, ki je bil v letih 1772−1781 direktor navigacijske direkcije, je kmalu postal vodilni vodogradbeni projektant na Kranjskem. Leta 1788 je bil imenovan za deželnega cestnega nadzornika, nato je bil ravnatelj deželne gradbene direkcije v Ljubljani. Izdelal je ureditveni načrt plovnosti Save med Zalogom in Brežicami, projekt pristanišča v Zalogu in mostu čez Savo v Črnučah ter topografsko karto srednjega toka Save in Ljubljanice. Ukvarjal se je tudi z načrti za osuševanje Ljubljanskega barja. Projektiral in vodil je obnovo ceste Vrhnika-Postojna in v letih 1788−1790 preureditev nekdanjega frančiškanskega samostana, ki je stal na današnjem Vodnikovem trgu, za potrebe mestne šole imenovane ljubljanski Licej.[3] Leta 1799 je odšel na Dunaj; tam pripravil načrt za graditev prekopa Dunaj-Leitha in Dunaj-Schottwien, njegov je tudi neuresničen načrt za povezavo Dunaja preko Ogrske in Kranjske z Jadranskim morjem z vodnimi kanali, ki bi omogočale plovbo.[4] Ukvarjal se je tudi s prenovo deželne ceste Celje-Maribor (projekt ceste pod vznožjem Konjiške gore).
Šemrl je leta 1785 objavil učbenik o geodeziji Kurze Lehrbegriffe der Geometrie. Bil je član Kranjske kmetijske družbe in ljubljanske Filharmonične družbe ter častni deželan Kranjske. Leta 1808 je bil odlikovan z Leopoldovim redom in 1811 dobil pridevek von Leytenbach. Bil je tudi svetnik dunajske Akademije za upodabljajočo umetnost in častni član Akademije lepih umetnosti v Benetkah.[3]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Joseph_Maria_Schemerl_von_Leythenbach
- ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Schemmerl Ritter von Leythenbach, Joseph // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 29. — S. 195.
- ↑ 3,0 3,1 Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
- ↑ Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
